2.3 C
Ljubljana
torek, 5 novembra, 2024

V katoliški cerkvi na Slovenskem letos 20 novomašnikov

V Katoliški cerkvi na Slovenskem bo letos posvečenje prejelo 20 novih duhovnikov, kar je precej več kot lani, ko so bili novomašniki le štirje. Generalni tajnik SŠK Tadej Strehovec pravi, da kakšnega posebnega razloga za tako visoko število novih duhovnikov ni, res pa jih letos nekoliko več prihaja iz redovniških vrst, je dejal za STA.

Večina letošnjih novomašnikov bo posvečenje prejela danes, na god svetega Petra in Pavla, na katerega v Katoliški cerkvi običajno posvetijo nove duhovnike.

V Nadškofiji Ljubljana bodo posvečenje v ljubljanski stolnici prejeli Primož Meglič iz župnije Ivančna Gorica, Marko Mrlak iz župnije Žiri in Peter Stele iz župnije Komenda. Tomaž Kunaver iz župnije Ljubljana – Sv. Križ je bil posvečen že 2. junija v Trstu.

V Škofiji Celje bo danes mašniško posvečenje v stolnici prejel Matic Lesjak iz župnije Sv. Jurij ob Taboru, Peter Kočevar iz župnije Brestanica pa je bil posvečen v nedeljo v škofiji Brixen-Bressanone na južnem Tirolskem v severni Italiji.

V koprski škofiji bodo danes mašniško posvečenje v stolnici prejeli Blaž Kernel iz župnije Slavina, Gašper Naglost iz župnije Vipava ter Andrej Penko iz župnije Hrenovice, v murskosoboški škofiji pa Aljaž Baša iz župnije Beltinci.

Dva novomašnika ima tudi novomeška škofija. Branko Jurejevčič iz župnije Podzemelj je mašniško posvečenje v novomeški stolnici prejel v ponedeljek, Janez Barbovič iz župnije Šmarjeta pa 9. junija v stolnici v Pulju na Hrvaškem.

Poleg 12 škofijskih bo Cerkev na Slovenskem letos dobila tudi osem duhovnikov, ki prihajajo iz redovniških vrst. Nekateri od njih so že prejeli duhovniško posvečenje, dva ga bosta danes, eden pa avgusta. Letošnji novomašniki iz vrst redovnikov so sicer minorit Vladimir Rufin Predikaka iz župnije Ptuj – Sv. Jurij, kartuzijan Roman Schmidt iz župnije Gospodovega Vstajenja v Bydgoszczu (Poljska), kapucin Miroslav Pavšek iz župnije Zagorje ob Savi, jezuiti Rok Bečan iz župnije Lovrenc na Pohorju, Benjamin Bevc iz župnije Cerklje ob Krki, Egon Hriberšek iz župnije Križevci pri Ljutomeru ter Marko Pavlič iz župnije Kranj, in cistercijan Jona Vene iz župnije Ljubljana – Sv. Peter.

Branko Jurejevčič, ki se je za to, da bo postal duhovnik, odločil že potem, ko je končal študij gostinstva in se že zaposlil v svojem poklicu, pravi, da je šlo pri odločitvi za duhovništvo predvsem za glas srca, ki mu ni dal miru ob misli, da bi postal duhovnik. “Že v otroških oziroma mladostnih letih sem si po otroško želel bit ‘župnik’, a se je ta misel skozi poznejša leta osnovne in srednje šole nekoliko zgubila oziroma sem jo kar sam potiskal ob stran. V času študija pa sem postal predstavnik naše vasi v župnijsko pastoralnem svetu, s čimer sem ponovno postajal nekoliko bolj aktiven v domači župniji. Tako smo prišli do današnjega dne, ko podajam odgovore kot novoposvečeni duhovnik,” pravi.

Na vprašanje, ali je duhovniški poklic danes še privlačen, odgovarja, da kljub vsemu še vedno je, “vendar sta pri tej odločitvi potrebna velik korak in trdna volja, da želiš kljub velikim dobrinam, ki ti jih ponuja svet, služiti in moliti kot duhovnik za ljudi”. Glede na število bogoslovcev bi bili lahko po njegovem zaskrbljeni glede prihodnosti duhovništva, a poudarja, da fantov v bogoslovje ne kličejo duhovniki, še manj škofje, temveč Bog.

Čeprav smo priča vse večji sekularizaciji družbe, Jurejevčič verjame, da se človek kljub vsem družbenim dejavnikom slej ko prej prične zavedati in iskati tudi versko vsebino, ki mu ponuja nekaj več kot le dnevni izkoristek časa: “Tako da lahko rečem, da je krščanska vera bila in je še vedno privlačna, le potrebno je prisluhniti glasu srca.”

Lani je imela Katoliška cerkev na Slovenskem štiri novomašnike, predlani 16, leta 2015 pa 12. Skupno število duhovnikov Katoliške cerkve v Sloveniji se sicer giblje okoli 1100.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine