Marjan Golavšek je v sodelovanju s Forumom za kmetijstvo in podeželje ter Odborom za kmetijstvo in okolje pri Strokovnem svetu SDS organiziral pogovorni večer o kmetijstvu.
Gostje pogovornega večera so bili predsednik SDS Janez Janša, predsednik Odbora za kmetijstvo in okolje pri Strokovnem svetu SDS Matjaž Kočar, predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje Janko Prislan in kandidat SDS za poslanca Marjan Golavšek. Med številnimi obiskovalci sta bila tudi poslanca SDS Nada Brinovšek in Ljubo Žnidar, pogovor pa je povezovala Dragica Sternad Pražnikar.
Predsednik SDS Janez Janša je uvodoma opisal dva glavna razloga, zakaj je kmetijstvo po njegovem mnenju tako zelo pomembno. “Osnovni motiv je naše zavedanje, da je hrana strateška surovina,” je dejal in dodal, da je naše preživetje vezano prav na hrano. “Brez sodobne tehnologije bi lahko preživeli, brez hrane se ne da,” je bil jasen. Dotaknil se je tudi zgodovine Evropske unije in povedal, da je bila unija ob nastanku združenje proste trgovine za premog in jeklo, a že v naslednji fazi je eden temeljnih ciljev postalo kmetijstvo. Evropa je delno tudi zaradi hladne vojne želela zagotoviti dovolj hrane za svoje prebivalstvo. “Vsaka država teži k temu, da je tudi pridelovalka hrane, čeprav je to morda dražje, kot nekje drugje,” je povedal Janez Janša. “Vsak kmet v Sloveniji, ki prideluje hrano, ne prideluje samo komercialnega artikla, ampak prideluje nekaj kar je strateškega pomena za prihodnost,” je še poudaril.
Drugi razlog za velik pomen kmetijstva pa je splošna slika današnje Slovenije. Demografska slika, slika poseljenosti in velika gostota prebivalstva v osrednji Sloveniji lahko v prihodnosti povzročijo še več težav, tudi ekoloških. Slovenija se je v zadnjih 70 letih zelo zarastla, spremembe so nastale v klimi, pomembno pa je tudi dejstvo, da je tretjina Slovenije gorate. “Enakomerna poseljenost Slovenije je druga strateška prioriteta, ki je brez kmetijstva in kmetov ni mogoče doseči,” je povedal predsednik SDS in dodal, da so bila in bodo na voljo evropska sredstva, ki spodbujajo reševanje tudi teh problemov.
Na vprašanje o pomenu decentralizacije za razvoj kmetijstva je Janez Janša odgovoril, da je bil v mandatu 2004 -2008 pripravljen projekt decentralizacije, ki bi prenesel upravljanje na nižji nivo in zagotovil bolj racionalno upravljanje in porabo. Žal je cel paket ostal nerealiziran, zato Slovenija še vedno ostaja pri centraliziranem sistemu in velikih razkorakih med najbolj in najmanj razvito statistično regijo. Poudaril je še, da je za SDS temeljna celica kmetijstva družinska kmetija. Njej gre tudi zahvala, da demografska slika Slovenije ni še slabša.
Kandidat za poslanca SDS Marjan Golavšek je spregovoril o pomenu kmetov in njihovih največjih težavah. “Tudi kmet si želi primerno plačilo za svoje delo. A prevladuje miselnost, da kmet bo že nekako preživel,” je dejal Golavšek in opozoril na zmotno prepričanje, da so subvencije dodatno plačilo, saj so v resnici zgolj sredstvo, da kmet sploh lahko deluje. Poudaril je še pomen gorskih in manjših kmetij, ki v veliki meri skrbijo za okolje oziroma preprečujejo zaraščanje, kar je velikega pomena tudi za turizem. “Kmete najbolj obremenjuje birokracija, tudi v naš program smo zato zapisali odpravo birokratskih ovir. Sprejemati je potrebno razumljivo in življenjsko zakonodajo,” je še dejal Golavšek. Poudaril je še, da morajo mladi videti, da se splača prevzeti kmetijo, obenem pa je potrebno poskrbeti za starejše, ki kmetijo predajajo.
Matjaž Kočar, predsednik Odbora za kmetijstvo in okolje pri Strokovnem svetu SDS, je opozoril, da globalizacija s seboj prinaša tudi mnogo negativnih vidikov, tudi za kmetijstvo. “V zgodovini je bila Slovenija samooskrbna, danes pa pravijo, da je to nemogoče. Seveda je nemogoče, če se na najboljši zemlji gradijo lakirnice, ki bodo imele porazen vpliv na okolje. Če bi država denar, ki ga je namenila lakirnici, raje dala družinskim kmetijam, bi bilo stanje bistveno boljše,” je povedal Kočar in dodal, da država še vedno trguje in špekulira s prodajo zemljišč. Ravno zato smo v SDS v predvolilnem programu zapisali tudi, da bomo ukinili Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
Matjaž Kočar je izpostavil še vidik zagotavljanja prehranske verige, kjer je potrebno vzpostaviti konkurenčnost in poslovno sodelovanje ter povezovanje vseh deležnikov, tudi v zadruge. “Na ta način se lažje doseže korektno sodelovanje z večjimi trgovci, pa tudi z lokalnim okoljem in različnimi javnimi ustanovami, kot so vrtci, šole, bolnišnice,” je pojasnil. Velik problem je po njegovem mnenju tudi to, da odločevalci nimajo stika z realnim stanjem oz. življenjem. “Potrebno je zagotoviti debirokratizacijo in optimizacijo delovanja ministrstva, organov v sestavi in drugih služb na področju kmetijstva,” je še dejal Kočar.
Stanko Prislan, predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS, pa je predstavil namen foruma. “Namen je vzpostavljati stik med kmeti in odločevalci v politiki, organizirati okrogle mize in tudi na ta način pomagati kmetom. Kmetje moramo biti slišani, naše želje in potrebe udejanjene. Stanje v kmetijstvu ni rožnato in dejansko stanje je drugačno od tistega na papirju,” je povedal.
V nadaljevanju so sodelujoči spregovorili o tem, ali v Sloveniji sploh imamo strategijo, kam želimo kmetijstvo peljati v prihodnje, in kakšna naj ta strategija bo.
Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da si ljudje pod pojmom strategija navadno predstavljamo goro papirjev, na katerih je vse zapisano, vendar tega po njegovem mnenju ne potrebujemo. “Nobene tople vode ali Amerike ni potrebno na novo izumljati, samo zdravo kmečko pamet je potrebno uporabiti. Pri tem je potrebno morda tri četrtine predpisov, ki veljajo, ukinit ali skrčit, odpravit nekatere neumnosti in racionalno razporedit sredstva, ki so, pa bo šlo. Drugo pa je potrebno prepustiti ljudem, da uporabljajo lastno glavo in pridne roke, da bodo stvari naredili,” je poudaril in dodal, da ravno pet korakov, ki smo jih v SDS zapisali v programu za kmetijstvo, predstavlja strategijo, če jih želimo tako poimenovati. Pri tem pa po mnenju predsednika SDS na čelu kmetijskega ministrstva potrebujemo nekoga, “ki stvari razume. Nekoga, za katerega kmetijstvo ni PR in ki ne izhaja iz stranke, v kateri je eden od njegovih predhodnikov pred desetletjem govoril, da je kosilnica v rokah kmeta, mitraljez, s katerim strelja na socializem.”
Marjan Golavšek je k temu dodal, da je o zdravi kmečki pameti potrebno ne le govoriti, temveč tako tudi delati. “Minister Židan je ogromno denarja porabil za promocijo samooskrbe, da se je ljudi prepričevalo, kako zdrava je slovenska hrana. To, da je zdrava, vemo vsi, potrebno pa je to zdravo hrano kupovati,” je bil jasen. Prav nič z zdravo kmečko pametjo pa po njegovem mnenju nimajo davčne blagajne, ki jih je v tem mandatu uvedla vlada Mira Cerarja.
“Sem optimist. Danes je v Sloveniji več ljudi, ki prav razmišljajo v zvezi s statusom kmetijstva, kmeta, skrbi za zemljo in varno hrano, kot pa pred 20 leti. Ta zavest je višja. Edina stvar, ki jo rabimo za to, da bodo pospeški hitrejši v pravo smer, so prave politične odločitve. To pa pomeni, da zakonodajalec ne kreira ovir, ampak jih odpravlja, in kreira predpise, ki ustvarjajo priložnosti za ljudi,” je svoje misli strnil predsednik SDS. In da bodo v državnem zboru v naslednjem sklicu sedeli pravi ljudje z zdravo kmečko pametjo, je Marjan Kočar zaključil: “Zato je potrebno iti na volitve in obkrožiti tistega, ki vam zagotavlja, da tisto, kar govori, tudi naredi. In v SDS smo v zgodovini vedno dokazali, da to, kar govorimo, tudi naredimo.”
