Piše: Frančiška Buttolo
Imamo zdaj Trubarjevo Prekmurje? Ali zato, ker je je Kučanova partija ugotovila, da ta velikan slovenskega duha ne sodi na Dolenjsko, kjer je bil rojen, ker je bilo na Dolenjskem menda preveč domobrancev?
Seveda ne praznujem prekmurskega dneva protestantizma, ker ne vem, čemu naj bi ga. Čemu neki? Pa ga ne ignoriram morda zato, ker bi podcenjevala – v resnici – izumitelja slovenskega jezika, ki ga je Trubar dvignil s temnega dna oceana jezikovne neobstojnosti med najžlahtnejše evropske jezike. Ne praznujem dneva prekmurskega protestantizma predvsem zato, ker je to tipični udbovsko partijski praznik. Kučanova klika, ki ni vedela, kako bi počastila svojega partijskega velikana, si je izmislila lažni praznik protestantizma z združitvijo treh laži, vseh treh hudo škodljivih za Slovenijo in Slovence.
Prva je laž, da je prekmurščina jezik. Menda zato, kolikor sem razumela vrle akademike, ker Kučan sovraži tako samostojno Slovenijo kot samostojne Slovence. Zdaj pa bi nas rad – kar vse – postavil nekako za veliko prekmursko kulturo. Ali kaj, spoštovani akademiki?
Druga je laž, da je bil protestantizem kot vera za Slovence pomembnejši od katolištva. Protestantizem je bil – bolj po naključu – res pomemben v določenem trenutku zgodovine, ki pa se je – Bogu neskončna hvala – moral umakniti. Le kaj bi ostalo od Slovencev, če bi bilo obratno? Prav nič, danes bi govorili samo še nemško. Niti prekmurščine, kmalu menda že kar kot Trubarjevega jezika, ne bi imeli, da bi Kučanovi komunisti z njim poniževali Slovenijo in Slovence.
Tretja, in največja, pa je ob današnjem prazniku laž, da je Dan protestantizma državni praznik! Ne more biti. Ne more biti predvsem zaradi tega, ker je v funkciji poniževanja katolištva, prav razdvajajočega poniževanja, ki si ga je do katolikov – že spet skrajno sovražno – privoščila Kučanova mračna, napol že kar sama od sebe propadla, udbovsko partijska drhal, ki nam postavlja leve vlade in nekatere župane največjih slovenskih mest – z enim samim namenom: da bi uničili samostojno Slovenijo. Zakaj pa nimamo dneva katolištva? Navsezadnje, zastonj bi bil Trubarjev izum slovenskega jezika, če ga prav katolištvo ne bi ohranilo in umetniško razvilo do neslutenih višin, še zlasti s Prešernom in Balantičem. Da, tudi praznik slovenskega katolištva si Slovenci in samostojna Slovenija zaslužimo. Vsaj sama tako mislim. Pa nas Kučanovi neprestano ponižujejo.
Ne, nič nimam proti Trubarju. Po moji “intimni” želji, bi moral prav Trubarjev spomenik stati pred predsedniško palačo v Ljubljani – ne pa tisti, sicer kar dobro realističen, ki bi moral že davno v muzej – morilskemu psihopatu Kidriču
(Da je bil psihopat mi je povedal eden od ministrov v njegovi vladi, partizan, ki je storil samomor.) Morda pa se mu prav zaradi tega, ker je bil Kidrič morilski psihopat, še vedno klanjajo nekateri člani slovenske vlade, ki jo vodi dr. Robert Golob.
No, tako je zdaj v Sloveniji, velik je “Prekmurec” Trubar, to priznajo vsi Kučanovi, ampak ne dovolj, da bi njegov spomenik lahko zamenjali s Kidričevim pred predsedniško palačo. S Kučanovimi bi se gotovo strinjala tudi Nataša Pirc Musar, predsednica države, in dodala, naj vsakega slovenskega politika sam ljubi Bog “varuje pred skušnjavo”, da bi odstranil Kidričev spomenik pred palačo slovenske vlade. Enako – gotovo – misli tudi sedanja zunanja ministrica Tanka Fajon, ki se mu še vedno klanja.
Ne praznujem dneva prekmurskega jezika. Pa čeprav zdajle poslušamo na javni televiziji v “kao” prekmurski jezik prevedene Trubarjeve pesmi, seveda napisane v slovenščini. Se bodo otroci v šolah tudi kmalu učili teh Trubarjevih pesmi kar v ‘izvirnem” prekmurskem jeziku? Kot da jih ni vredno peti v slovenščini, kot da slovenskega jezika sploh nimamo. Ali zato, ker je bil Primož Trubar prekmurski protestant, ne pa z Dolenjske? Ali pa morda zato, ker je Trubar prevedel Sveto pismo v prekmurski – ne pa v slovenski – jezik? Seveda, ker največji slovenski komunist Kučan ni slovenskega, temveč neslovenskega – PREKMURSKEGA – naroda sin.