1.9 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024

(MISEL ZA PRAZNIK) Živi kruh, ki je prišel iz nebes

Piše: Blagovest.si

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,51-58): Tisti čas je Jezus rekel množicam: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo žível vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obúdil poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene uživa, žível po meni. To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo žível vekomaj.«

Praznik Svetega Rešnjega Telesa je kakor odmev velikonočnega časa. V njem se zrcali veliki četrtek, saj je na tisti večer Jezus postavil zakrament svete evharistije. Vendar je Jezus o sebi kot o hrani pravzaprav govoril ves čas javnega delovanja in posebej evangelist Janez je to izpostavljal. In razumljivo je, da je njegova govorica pohujševala pravoverne Jude, kajti kdor bi ga razumel dobesedno, bi pomislil, da gre za nekakšen kanibalizem. A šele v luči velike noči vse postaja razumljivo. Na veliki četrtek Jezus ni samo razlomil kruha in ga spremenil v svoje telo. Ni samo razdelil vina, ki je bilo njegova kri. Ni samo umil učencem nog in ni samo napovedal prihoda Svetega Duha. In tudi ni samo razodel svoje velikoduhovniške molitve ter oporoke. Tisti večer je svojo kri že prelil v vrtu Getsemani. A to je bil samo uvod v darovanje na križu. In nato je slavno vstal ter po 40 dnevih prikazovanj šel v nebesa. In kljub temu ostaja z nami do konca sveta.

Zakaj pod podobo kruha? Kruh je naše osnovno živilo, ki pa ga je potrebno predelati. Ni dovolj moka, ni dovolj kvas, niti ne voda in/ali olje. Potrebno je nekaj več: človeške roke, ki to pripravijo. Sodelovanje narave in milosti torej. Jezus sebe ne vsiljuje. Pove pa resnico: življenje je dar in prejmemo ga lahko, če uživamo to, kar nam daje Bog – samega sebe!
Nadaljevanje preberite TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine