Piše: Vida Kocjan
Zaupanje gospodarstva v vlado pod vodstvom Roberta Goloba in njegove domnevne ukrepe je domala nično. Gospodarstvo zaskrbljeno nad upadanjem proizvodnje in naročil. V Nemčiji je stanje povsem drugačno.
V Sloveniji se nadaljuje negativen trend pri gospodarski klimi. Na letni ravni je to razpoloženje manjše že za 6,9 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada RS. Skrb zbujajoče je, da se razpoloženje v gospodarstvu slabša že več mesecev. Gospodarstvo skrbita padanje proizvodnje in naročil, davčni primež pa se z Golobovo vlado spet povečuje.
V Nemčiji navzgor
Povsem drugače glede gospodarske klime pa je v Nemčiji. Podatki münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo namreč kažejo, da se razpoloženje v nemškem gospodarstvu iz meseca v mesec izboljšuje. Tako je že vse letošnje leto, aprilsko rast indeksa pa inštitut pripisuje predvsem pričakovanjem podjetij. Nemška podjetja so torej v nasprotju s slovenskimi optimistična glede pričakovanj.
V Sloveniji navzdol
Slovenski statistični urad navaja, da se stanje slabša že vse od začetka leta. Aprila je vrednost kazalnika gospodarska klima dosegla -2,5 odstotne točke in je bila za eno odstotno točko nižja kot mesec prej. Negativen vpliv sta imela kazalnika zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Pozitivno pa so na mesečno spremembo vrednosti vplivali kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, med potrošniki in v gradbeništvu. Tako je bilo na mesečni ravni.
Na letni ravni pa je na upad vrednosti vplivalo vseh pet kazalnikov zaupanja. V predelovalnih dejavnostih se je kazalnik znižal za 5,2 odstotne točke, med potrošniki za 0,6 odstotne točke, v trgovini na drobno za 0,5 odstotne točke, v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu pa po 0,3 odstotne točke.
Kazalnik gospodarske klime tudi kaže, da je zaupanje začelo upadati že v zadnjem četrtletju lani. To pomeni, da slovenska podjetja pričakovanja ocenjujejo slabše kot v obdobjih pred tem. Zaupanje v vlado pod vodstvom Roberta Goloba in njegove domnevne ukrepe je tako domala nično.
Padanje proizvodnje in naročil
Ob tem se v Sloveniji znižujeta tudi obseg industrije in naročil v nekaterih industrijskih panogah. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da se je proizvodnja znižala že v četrtem četrtletju 2022. Slednje se zdaj potrjuje tudi v zniževanju kazalnika gospodarske klime oziroma razpoloženja. V zbornici navajajo, da je vse povezano z upadanjem naročil v nekaterih industrijskih panogah, kar jih skrbi. Industrijska proizvodnja se je znižala tudi zaradi visokega dviga cen zemeljskega plina in električne energije. Največje znižanje proizvodnje je bilo v papirništvu in kemični industriji, in sicer za skoraj petino oziroma za 18 odstotkov. Nadalje se je proizvodnja za več kot desetino (11 odstotkov) znižala v kovinski industriji, obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji motornih vozil.
Proizvodnja nižja tudi letos
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) se je medletno upadanje industrijske proizvodnje nadaljevalo tudi v prvih dveh mesecih leta 2023. Še večje znižanje kot v zadnjem lanskem četrtletju je bilo v dejavnosti papirništva, kjer se je proizvodnja letos znižala za 19 odstotkov (lani za 18). V kemični industriji, proizvodnji pohištva ter obdelavi in predelavi je bila proizvodnja v prvih dveh letošnjih mesecih nižja za osmino (12 odstotkov).
Na oktobrski ravni
Poslovne tendence (pričakovanja) v predelovalnih dejavnostih so na podobno nizki ravni kot oktobra 2022, kažejo podatki SURS. Slednje ne vliva zaupanja, industrija upada, trenutni padec je za šest mesecev, kar bo težko popraviti. GZS navaja, da so se znižala predvsem skupna naročila. Padec v enem letu je bil s 5 na -20 točk (za 25 točk). Hkrati se je zgotovljena proizvodnja znižala s 5,3 na 4,2 meseca. Gre za čas enega leta, kar se ujema s časom po lanskih državnozborskih volitvah, ko je vodenje vlade prevzela zdajšnja koalicija z Robertom Golobom na čelu.
V GZS še dodajajo, da je padec kazalnika skupna naročila običajno nakazoval na slabšanje dinamike industrijske proizvodnje v kasnejših mesecih. Navajajo, da je indikator obsega novih naročil, ki se izračunava na četrtletni ravni, v začetku 2. četrtletja letos upadel na -9 (pred enim letom je bil +14), prav tako se je znižala ocena konkurenčnega položaja slovenskih podjetij na trgih držav EU, in sicer s 3 na -7.
Zaradi visoke rasti proizvodnih stroškov, ki so predvsem posledica dviga cen energentov, se je v enem letu povečal delež podjetij, ki označuje domače povpraševanje kot nezadostnega (z 8 na 17 odstotkov), še bolj pa delež tistih, ki tuje povpraševanje označujejo kot nezadostnega (s 15 na 28 odstotkov). Stanje je torej več kot skrb zbujajoče in ne kaže nič dobrega.
Boljše le v trgovini na drobno
Slovenski statistični urad je konec aprila objavil tudi rezultate raziskave Poslovne tendence, ki natančneje meri zaupanje po posameznih sektorjih. Ugotovili so, da se je v predelovalnih dejavnostih vrednost kazalnika zaupanja znižala. Na mesečni ravni je bila nižja za tri odstotne točke, medletno za 13 odstotnih točk in glede na dolgoletno povprečje za devet odstotnih točk.
Kar 38 odstotkov vseh podjetij je kot glavni omejitveni dejavnik navedlo pomanjkanje usposobljenih delavcev, sledile so negotove gospodarske razmere (36 odstotkov ali šest odstotnih točk manj kot lani) in nezadostno tuje povpraševanje (28 odstotkov oz. 16 odstotnih točk več kot lani). Da so bila njihova vlaganja lani višja kot leto prej, je tokrat poročalo 41 odstotkov podjetij v predelovalnih dejavnostih, 16 odstotkov pa jih je odgovorilo, da so bila nižja. Vlaganja so bila večja v zemljišča, graditev in infrastrukturo ter neopredmetena sredstva, manjša pa v stroje in opremo.
Za letos 34 odstotkov podjetij predvideva, da bodo vlaganja višja, 18 odstotkov podjetij pa, da bodo nižja. Letos bodo tako v primerjavi z letom 2022 podjetja predvidoma manj investirala.
Po treh mesecih upadanja se je kazalnik zaupanja medtem izboljšal le v trgovini na drobno. V mesečni primerjavi je bila njegova vrednost višja za 12 odstotnih točk, v primerjavi s prejšnjim aprilom pa za 10 odstotnih točk nižja.
Visoke cene energije
Slovenska podjetja opozarjajo na visoke cene energije. Evropski statistični urad (Eurostat) pa je pred prazniki zapisal, da so se cene električne energije in zemeljskega plina nedavno stabilizirale. Dodali so, da gre deloma za posledico ukrepov držav članic in ukrepov na ravni EU.
Članice EU so se sicer odločile za različne ukrepe. Ukrepi so bili lahko znižanje davkov, začasna oprostitev plačila davkov potrošnikom, omejitev cen ali dodeljevanje bonov končnim potrošnikom, nekatere države pa so regulirale cene energentov. Kaj od tega je storila Golobova vlada, je težko reči, nikakor pa ni zniževala davkov. Če bi vprašali Goloba, so regulirali cene energentov.
Davčni primež: Ugoden vpliv Janševe davčne reforme, ki so jo Golobovi podrli
Aprila so se nekateri razveselili podatka, da se je davčni primež v Sloveniji zmanjšal. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je namreč objavila primerjavo med državami članicami. Ugotovili so, da je bil lani v državah OECD davčni primer 34,6-odstoten, v Sloveniji pa 42,8-odstoten, kar je pomenilo sedmo mesto med državami OECD. Davčni primež je sicer še vedno velik, vendar so v OECD ugotovili, da se je ta v Sloveniji znižal. Napisali so tudi, da se je davčni primež v Sloveniji zrahljal za 0,75 odstotne točke, na lestvici smo pridobili eno mesto. Nekateri v vladi so se tega razveselili, med njimi Luka Mesec, podpredsednik vlade in minister za delo ter koordinator Levice. Kmalu pa je doživel hladen tuš. Podatki, na katere so se oprli v OECD, so veljali za davčno reformo prejšnje vlade Janeza Janše. Spomnimo. Marca lani so začele veljati spremembe zakona o dohodnini, ko je bila dohodninska lestvica vezana na inflacijo, kar je dodatno zviševalo neto plače. Prenovljeni zakon o dohodnini je namreč že lani zvišal letno splošno olajšavo za tisoč evrov, na 4.500 evrov, višje so bile tudi posebne olajšave – denimo za vzdrževane otroke in dodatna olajšava za najnižje plače –, najvišji 50-odstotni razred pa je zamenjal 45-odstotni.
Vlada Roberta Goloba pa je nato konec minulega leta razveljavila Janševo dohodninsko reformo in na področju plač za letos uvedla nižjo splošno olajšavo od načrtovane za leto 2023, tako da namesto 5.500 evrov znaša letos 5.000 evrov, spet je uvedla 50-odstotni dohodninski razred, zvišala pa je mejo za dodatno olajšavo za tiste z najmanjšimi dohodki, uvedla višjo olajšavo za mlade do 29. leta (1.300 evrov) in nekoliko zvišala olajšave za vzdrževane družinske člane (ki bi sicer zaradi usklajevanja z inflacijo zrasle tudi po prejšnjih pravilih).
Primerjava cen električne energije
Cene električne energije za povprečno gospodinjstvo v nekaterih primerljivih državah, za kilovatno uro (kwh):
- Slovenija: 19,6 evra
- Hrvaška: 14,8 evra
- Nizozemska: 13,5 evra
- Madžarska: 10,8 evra
V Sloveniji so bile cene električne energije medletno višje za skoraj 41 odstotkov. Cena plina je bila medletno višja za 36 odstotkov (na Hrvaškem za 14 odstotkov).
Vir: Eurostat