Piše: C. R., STA
Knjiga Mali princ francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja danes obeležuje 80 let. Mali princ je že kmalu po izidu leta 1943 postal svetovna uspešnica. Doslej so jo prevedli v 300 jezikov. Leta 1964 jo je prvič v slovenski jezik prevedel pesnik in urednik Ivan Minatti.
Po vsem svetu so doslej prodali več kot 200 milijonov izvodov Malega princa, ki je tudi ena najbolje prodajanih knjig v Sloveniji.
Slovenski prevod Malega princa je kot stota knjiga izšel v kultni zbirki založbe Mladinska knjiga Sinji galeb, ki jo je tedaj urejal prav Minatti.
Minattijev prevod je doživel kultni status in je še danes čvrst in živ, Mladinska knjiga pa je prodala več kot 160.000 izvodov te knjige in jo kljub številnim drugim izdajam, ki so se na trgu pojavile v zadnjem času, zaradi njene nesporne umetniške vrednosti še vedno ponatiskuje, so ob obletnici sporočili iz založbe Mladinska knjiga.
Malega princa je de Saint-Exupery napisal za otroke, a knjigo zaradi njene lepote in modrih misli vedno znova prebirajo tudi odrasli.
Po knjižni predlogi Mali princ je nastalo več animiranih filmov in televizijskih serij, gledaliških predstav, lutkovnih iger, muzikalov, po tej knjigi je nastala celo opera in številne različice računalniških iger. Zgodba je k ustvarjanju navdihnila tudi ustvarjalce stripov, da so jo prenesli v svoj medij.
Mali princ načenja teme, kot so življenje in smrt, lepota, ljubezen, prijateljstvo, zvestoba in odgovornost. Postavlja si vprašanja, s katerimi se srečamo že kot otroci – Zakaj živimo? Zakaj umremo? Kaj se zgodi z nami po smrti? – in odgovore nanje iščemo vse življenje. Mali princ ni besedilo, ki tolaži, ne prinaša dokončnih ali enoznačnih odgovorov, nima srečnega konca in prav v tem je njegova drugačnost in dragocenost za naš čas, ki nenehno išče hitre rešitve, navodila za uporabo in čudežna zdravila, so še zapisali pri Mladinski knjigi.
Vodja uredništva leposlovje pri Mladinski knjigi Andrej Ilc je o Minatijevem prevodu Malega princa povedal, da tako lirične zgodbe ne more prevesti kar vsakdo, Ivan Minatti pa je premogel tenkočutnost in senzibilnost, zato je njegov prevod Malega princa “klasičen v najboljšem smislu te besede”.
Ob tem so pri založbi še zapisali anekdota iz 60. let minulega stoletja, ki je povezana z Minattijem in Malim princem.
Ivan Minatti se je pri svojem delu v Mladinski knjigi srečeval z različnimi ovirami in se je moral za svoje uredniške odločitve tudi boriti. Kdo bi mislil, da se je moral v 60. letih zelo boriti tudi za izdajo Malega princa, ki je ena največjih uspešnic in najbolje prodajanih knjig Mladinske knjige.
V intervjuju (Naglas, 2004) je Tončki Stanonik povedal: “Ko sem Malega princa dobil v roke, me je vsega prevzel. Vedel sem, kakšno dragocenost držim v rokah, in sem se bal, da bi mi jo ugrabila kaka druga založba. A tu se je zataknilo že pri glavnem uredniku. Zdela se mu je preveč idealistična, poduhovljena, skratka nesocialistična. Trudil sem se dopovedati, koliko ponatisov je že doživela v svetu, celo v Sovjetski zvezi so jo do takrat ponatisnili že štirikrat. Po nekaj letih se mi je posrečilo, da sem ga spravil na program. Ko je izšel, ni ‘šel’. Takrat je celo leto padalo po meni s strani knjigarnarjev. Potem se je nenadoma odprlo. Kamor si se obrnil, povsod Mali princ: v lutkovnih igrah, radijskih igrah, ponatisi…”
