Piše: Frančiška Buttolo
Kaj se na Zahodu pravzaprav prebuja? Je to morda pravičnost? Ali pa gre samo za še eno revolucijo, tokrat za totalitarno revanšisticno, proti celotni zahodni civilizaciji. Med spremljanjem dogajanja, bolj meijskega kot pa dejanskega, v zvezi z obtožnico nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, sem večkrat pomislila, da gre za popolno kopijo preganjanja kakega nasprotnika Hitlerjeve Nemčije ali pa Stalinove Sovjetske zveze.
V celotnem včerajšnjem dogajanju mediji sploh niso toliko poudarjali Trumpovega zločina (večkrat se je namreč pojavila beseda kriminal) pač pa so z vsemi žarometi osvetljevali njegovo pojavo (bližnji posnetki so poudarjali, da je izrazito bele rase) ter neusmiljeno s kamerami spremljali vsak najmanjši izraz na Trumpovem obrazu (menda je bil jezen, kar naj bi kazalo na sovraštvo do sodnikov in celo sodišča). Najbolj opazna pa je bila zadrega, ali naj bo medijsko spremljanje Trumpovega – recimo – križevega pota profesionalno resno, da bi državljani dojeli, kako velika nevarnost je takšen politik za njihovo državo, ali pa naj bi obtoženca prikazali kot povsem običajnega, nepomembnega obtoženca, bolj gnusnega in nespodobnega lažnivca in prevaranta, kot pa resnično pomembno osebnost v najvišji državni in tudi mednarodni politiki. Za prvo, da bi ga prikazovali kot pomembnega velikega zločinca, pa se kot rasisti in sovražnika žensk, kar bi najbolj ustrezalo sedanji ameriški oblasti, mediji niso imeli dovolj argumentov. Za drugo, da bi do smešnosti zmanjšali Trumpovo vlogo v ameriški politiki, češ da ga skoraj nihče, ki ima kaj pameti, ne podpira, pa je bilo skoraj nemogoče, saj bi bilo v nasprotju s pravim vojnim stanjem v New Yorku,, ki naj bi preprečilo “morebitne” proteste velikega števila Trumpovih podpornikov. Zato so mediji izbrali srednjo pot in hiteli zagotavljati, kako normalen in običajen, predvsem pa po ameriško demokratičeno je bila privedba Trumpa na sodišče, branje obtožnice in vse, kar se je dogajalo okoli tega dogajalo.
V resnici samo dogajanje ni bilo kaj posebnega. Njegova prava vsebina pa se je pozornemu opazovalcu razkrila šele ob medijskih poudarkih na kraju sojenja, na glavnih plasteh prebivalstva v tem kraju, še najbolj pa ob medijskem predstavljanju tistih, ki so najbolj “zaslužni”, da je veliki zločinec končno obtožen za svoje zločine.
V medijih se je včeraj nepričakovano pojavila tudi široka panorama sestave prebivalcev New Yorka. Opazno je bilo kako redko so svetle polti. Navajanje imen, ki se najbolj borijo proti zapostavljenosti teh plasti prebivalstva v New Yorku, pa so zelo pogosto kazala, da gre za potomce žrtev katere od zahodnih rasističnih ideologij, zlasti Hitlerjeve. Opazno pa je bilo tudi, zlasti med novinarji, da i so bili med protestniki proti Trumpu prisotni tudi pripadniki legibitre in skrajnega feminizma, ki živijo v tej mednarodni prestolnici sožitja različnosti.
Večkrat, skoraj vsakih nekaj minut pa so prav v vsi mediji poudarili, da si vsi ti prebivalci New Yorka večinoma ne želijo v svojem mestu veličastnega Trumpovega stolpa. Seveda pa niso omenili, da predvsem zaradi tega, ker “demokratična” ameriška politika na levici ves čas predstavlja Trumpa kot rasističnega in brezobzirnega belega velekapitalista, in tudi pritajenega sovražnika istospolnih in žensk.
So pa mediji poudarjeno sporočali vsem tistim, še vedno preveč izkoriščanjem in premalo priznanim ali cenjenim slojem prebivalstva, kakršno prevladujejo v New Yorku, da bodo demokrati, ki so zdaj na oblasti, po vseh Združenih državah s sodnimi procesi, kakršen je bil včeraj proti Trumpu, izbojevali “končno odrešitev” vseh spod jarma rasističnih belcev in nedemokratičnih bogatašev. Zato je bilo včerajšnje dogajanje predvsem v znamenju predvolilne kampanje ameriške glavne demokratske stranke, ki zdaj vodi to državo. In prav nič drugega. V to, žal, ni več mogoče dvomiti. Marksistični multikulturalizem je na delu po vsem svetu.
In kakšnih “grehov” je kriv naš nekdanji predsednik vlade Janez Janša? Nacionalizma, rasizma, nerazumevanja legibitre in nerazumevanja žensk. Zaradi pomanjkanja teh občečloveških vrednot, ki menda v zahtevani meri prav nikoli dovolj ne krasijo desnosredinskih politikov in desnosredinske politike, bo kmalu ves svet pristal v diktaturah, ki jim bodo Hitlerjeve in Stalinove segale komaj do kolen. Kajti glavni projekt elitnih pripadnikov teh vrednot je uničenje človeštva. In čeprav je neverjetno, so v svoji intelektualni nadutosti celo tako nori, da verjamejo, kako se bodo oni, izvoljena sol človeštva, zahvaljujoč silnemu razvoju znanosti, po dokončanju svojega uničevalnega projekta lahko preselili na kak Zemlji podoben planet. Česa takšnega, tako norih političnih ideologij, svet do zdaj še ni poznal. In vse to so včeraj lepo prikazali vsi svetovni mediji, nekaj malega pa tudi slovenski.