Piše: Peter Bogataj
Vrstni red besed bi lahko obrnili pa bi bilo razumeti enako. Ne mine teden, da dobimo novo ali novelirano reformo.
V leksikonu piše, da latinska beseda reforma pomeni politične spremembe, ki jih uvajajo vladajoči, da bi se obdržali na oblasti. To zelo dobesedno jemlje naš elektromojster. Torej blaginja državljanov v tem kontekstu nima nobene veze. Govorance o nekakšni enakopravnosti, pravičnosti, enakosti pred zakonom, so več ali manj samo cvetlični aranžma; skupaj s tistim naslavljanjem problemov, telefonskimi centralami, prehranskimi košaricami, analizami in še čem.
V letu dni, če štejemo tudi predvolilno kampanijo, smo se naposlušali zdravstvene reforme- Po pol leta oz. jeseni naj bi se vse skupaj začelo zares. No bile so neke vojne napovedi zdravnikom in sindikatom, pa moški pogovori in tudi nekaj denarja. Če ne omenjamo milijonska preplačila za svetovanje, pa kakšne korupcijske afere, pa ukinitev mehanizma, ki naj bi omogočil red pri nabavi medicinskih repromaterialov. Sicer pa so ostale čakalne vrste skoraj nespremenjene, kar v osnovi domala ne rešuje nič. Pa tudi zdravniki odhajajo drugam, v verjetno bolj urejeno delovno okolje brez birokacije.
Reformirajo se tudi plače v javnem sektorju v nekakšnih stebrih. Ko so se začele govorance, so bile potrebne samo še časovnice, pa bo to mala malica. Sedaj pa kaže, da bo to nekajletna malica z obilo dimnih zaves. Aktualna je tudi opevana davčna reforma. Znanih je nekaj meglenih izhodišč, kar je pa tudi vse, če odštejemo že nekaj vpeljanih davčnih obveznosti. Zaenkrat še ni predloga, da bi obdavčili tudi zrak. In če vprašate mene, pa ni nujno da imam prav, bo to zadnje, kar bo storila sicer opravilno nesposobna vlada v svojem mandatu. Slišali smo tudi za šolsko mega reformo. Po besedah elektromojstra naj bi v pripravi sodelovalo najmanj 200 skupin. Če bo v vsaki vsaj nekaj svobodnih strokovnjakov, to pomeni dva ali več tisoč ljudi, ki bodo v prazno mlele šolske zadeve. Kdaj naj bi bilo karkoli narejenega še ni znano, manjkajo pa tudi časovnice. Prav tako ni znano do koliko sto tisoč eur se bodo povzpeli honorarji.
Skoraj pa bi pozabil tudi zame pomembno reformo penzij. Če bo tako, kot je bilo v zadnjem poldrugem desetletju, razen 2021-2022, se nam ne piše dobro. Preostane nam samo vztrajanje pri zahtevah, če ne drugače tudi z reformiranjem vlade. Ker nas je skupaj več kot 600.000, od tega več kot pol pod pragom revščine, to ne bi smel biti problem. Več pa bo znanega na 3. vseslovenskem protestu upokojencev in pridruženih somišljenikov 31. marca.
Peter Bogataj, Kranj
