Piše: L. K. F., ZRSVN
“Zavod RS za varstvo narave o načrtovani sečnji na Rožniku ni bil obveščen in pri odkazilu ni sodeloval. Ocenjujemo, da so bila zaradi načina izvedbe posega že uničena življenjska okolja več rastlinskih in živalskih vrst, da bo v prihodnje prišlo tudi do sprememb mikroklimatskih razmer na obsežnem območju ekosistemske naravne vrednote Rožnik–Šišenski hrib–Koseški boršt ter s tem do dodatnih sprememb življenjskih pogojev za številne živalske in rastlinske vrste. Zaradi južne lege pobočij bo mladi gozd v prihodnje izpostavljen izjemni poletni vročini in suši,” so te dni zapisali na spletni strani Zavoda za varstvo narave.
Poleg tega je pomembno tudi dejstvo, da je za vsak poseg, dejavnost in ravnanje na interesno tako kompleksnem območju, kot je območje krajinskega parka sredi Ljubljane, treba doseči najširši družbeni konsenz, so še izpostavili. Ter nadaljevali: “V tem procesu mora tisti, ki nekaj želi, poleg pristojnih strokovnih institucij k sodelovanju povabiti tudi vse zainteresirane javnosti po principu participacije. Gozdarska stroka in lastnik gozda bi morala svoje odločitve na terenu prilagoditi pridobljenim mnenjem strokovne ter laične javnosti.”
Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je naravovarstveno pomembno območje, katerega večji del pokriva gozd. Po Zakonu o ohranjanju narave je krajinski park »območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.« Akt o ustanovitvi krajinskega parka je sprejela Mestna občina Ljubljana z namenom »ohranjanja in izboljševanja ekoloških razmer, ohranjanja in izboljševanja stanja zelenih površin za obiskovanje in doživljanje narave, ozaveščanja o pomenu ohranjanja narave in o krajinskem parku, interpretacije narave ter usmerjanja rekreacijskih, športnih, kulturnih, turističnih, izobraževalnih in znanstveno-raziskovalnih dejavnosti.«
Gozd na Rožniku ima značaj mestnega gozda s pomembno ekološko, socialno in krajinsko vlogo, s katerim je treba gospodariti drugače kot s površinami gozdov izven urbanega prostora, ki imajo poudarjeno ekonomsko vlogo. V tovrstnih gozdovih so gospodarski cilji pridobivanja lesa podrejeni ostalim funkcijam gozda.
“Ne glede na dejstvo, da je pomlajevanje gozda osnova za njegov dolgoročni obstoj in trajnost vseh njegovih funkcij, na Zavodu RS za varstvo narave menimo, da s postopno, časovno in prostorsko prilagojeno sečnjo na osnovi strokovnega pregleda stanja vsakega od dreves ne bi tako izrazito posegli v socialne in ekološke funkcije mestnega gozda, hkrati pa bi v daljšem časovnem obdobju lahko dosegli enako realizacijo načrtovanega poseka. Gozdnogospodarske cilje bi bilo torej možno realizirati na drugačen način, upoštevajoč, da je ekonomska zrelost bukve podrejena drugim funkcijam takšnega gozda. Stara drevesa/gozd so posebnega ekološkega, izobraževalnega in socialnega pomena – so simbolna vez med generacijami. Potrebno je poskrbeti zgolj za vzdrževanje takšnih dreves,” sklenejo na Zavodu za varstvo narave.
