-1.5 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024

Bodimo pripravljeni: te štiri krize bodo leta 2023 pretresle svet

Piše: Anita Gužvič (Nova24tv.si)

Februar 2022, ko je ruski predsednik Vladimir Putin začel vojno z Ukrajino, si bomo zapomnili kot prelomnico v geopolitiki 21. stoletja. Nekaj ​​tednov pred tem sta Moskva in Peking podpisala skupno izjavo o “brezpogojnem” prijateljstvu. Oba dogodka sta zaznamovala novo fazo globalnih pretresov in povečanih napetosti.

Ruska vojna je povzročila velike motnje, destabilizirala trge hrane in energije ter povzročila še večji skok cen po pandemiji. Medtem je nezaupanje v vse bolj agresivno Kitajsko spodbudilo prerazporeditev v svetovni dobavni verigi, pri čemer so zahodne vlade in mednarodna podjetja željna zmanjšanja odvisnosti od proizvodnega sektorja azijskega velikana.

Kitajska je bila že pred invazijo na Ukrajino gospodarsko konkurenčna. Okrepljeno zavezništvo z Rusijo pa je leta 2022 prispevalo k upočasnitvi svetovnega gospodarstva. Seveda se poleg Ukrajine in Južnokitajskega morja dogajajo še druge krize, vključno z dramatičnimi humanitarnimi razmerami v Jemnu, Etiopiji, Iranu, Palestini, Venezueli in Mjanmaru, ki so deležne premalo medijske pozornosti. Dejstvo pa je, da imajo omenjena štiri vprašanja – vojna v Ukrajini, napetosti med Zahodom in Kitajsko, nenehni gospodarski pretresi ter suše in katastrofe, ki jih povzročajo podnebne spremembe – največji svetovni vpliv.

Zdi se, da leto 2023 ne bo nič bolj mirno. Novo geopolitično obdobje, gospodarska upočasnitev, inflacija, uničeno okolje … to so teme, ki bodo zaznamovale prihajajoče leto. Čas bo pokazal, ali se bo svet, ki je bolj globaliziran kot kdaj koli prej, lahko spopadel z njimi.

Vojna v Ukrajini
Svet v napetosti opazuje odvijanje konflikta v Ukrajini. Padec ukrajinskega izvoza pšenice in naraščajoče cene bencina zaradi ruske blokade pristanišč in manipulacije cen nafte na trgu so prizadele nekatere najbolj ranljive države. Vendar pa večina analitikov meni, da pogajanj ni na vidiku. Ukrajina trenutno trpi zaradi ruskih napadov na infrastrukturo, pomanjkanje elektrike in vode pa je prizadelo na milijone državljanov. Kljub temu večina prebivalstva podpira popoln izgon invazijske vojske, nedavni vojaški uspehi proti večjim, bolje oboroženim ruskim silam pa so dvignili moralo. Zahodne države Kijevu še naprej pošiljajo orožje in humanitarno pomoč in na tej točki ni znakov, da bi se podpora ustavila.

Kljub velikim ruskim izgubam se zdi, da tudi Vladimir Putin ni pripravljen končati svoje ofenzive. Ruske oborožene sile so rekrutirale 300.000 novih vojakov, od iranskega režima pa kupujejo vojaška brezpilotna letala. Čeprav rusko gospodarstvo nedvomno trpi zaradi zahodnih sankcij, se je odrezalo bolje od pričakovanj – BDP naj bi padel le za okoli štiri odstotke, medtem ko države, kot so Nemčija, Kitajska in Indija, še naprej kupujejo ruske energente.

Neugodne zimske vremenske razmere lahko nekoliko upočasnijo boje, vendar se zdi, da formalna prekinitev ognja ni neizbežna. Bolj verjetno je, da se bodo spopadi nadaljevali vsaj do prve polovice leta 2023, medtem ko bodo napadi na vitalno infrastrukturo povzročili velike migracije civilnega prebivalstva, tako notranje razseljenih oseb kot beguncev.

Kot piše Foreign Policy, kljub temu obstaja določena možnost – morda 25 odstotkov, da bodo zahodni voditelji vztrajali vsaj pri prekinitvi ognja leta 2023. Stroški vojne uhajajo izpod nadzora za skoraj vse: Ruse, Evropejce, Američane in gotovo Ukrajince. Javno mnenje po Evropi je naklonjeno rešitvi konflikta in tudi v Ameriki si zdaj 47 odstotkov prebivalstva želi, da bi administracija Joeja Bidna iskala načine za konec vojne. Po  vsej verjetnosti se bo vojna naslednje leto nadaljevala, vendar se bo pritisk na njen zaključek povečal.

Napeti odnosi med Kitajsko in Zahodom
Kljub nevarnosti ruske vojne pa je prihodnost že tako napetih odnosov med Zahodom in Kitajsko še pomembnejša za prihodnost sveta, saj nosi posledice za celotno človeško prebivalstvo. Na prvem srečanju med predsednikom Bidnom in Xi Jinpingom, ki je potekalo pred vrhom G20 novembra, sta voditelja izrazila željo, da ustavita slabšanje odnosov. To srečanje je znova začelo dialog med Washingtonom in Pekingom, potem ko je poletni obisk predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi na Tajvanu razjezil vodstvo komunistične partije.

Kitajski predsednik Xi Jinping. (Foto: epa)

Ali bosta obe sili preprečili, da bi tekmovanje preraslo v spopad, bo povedalo novo leto. Srečanje voditeljev je ponudilo kratek predah, a je še vedno veliko zaskrbljujočih znakov. Bidnova administracija je ohranila carine, ki jih je uvedel Donald Trump, hkrati pa povečala omejitve kitajskega dostopa do ameriške tehnologije in podatkov. Številna zasebna ameriška podjetja spreminjajo svoje dobavne verige, da bi bila manj odvisna od Kitajske, in zmanjšujejo svoje naložbe v državi za približno 20 odstotkov v primerjavi z letom prej, je pokazala raziskava Ameriške gospodarske zbornice.

Azijski velikan pa v tem vidi zaroto za zajezitev svojega vzpona. Da bi se temu zoperstavil, si Xi, ki bo leta 2023 začel svoje 11. leto na oblasti, želi zgraditi “gospodarstvo trdnjave”, ki ne bo odvisno od zahodnih naložb ali sredstev. Medtem si EU prizadeva tudi za večjo avtonomijo od azijske proizvodnje, zlasti ko gre za strateške surovine in sektor mikročipov. Z izjemo Kanade večina zahodnih držav opušča odnose s kitajskimi telekomunikacijskimi podjetji in sodelovanje s Pekingom pri zelenem prehodu ali znotraj farmacevtske industrije.

Foto: iStock

Ni pa le gospodarstvo tisto, ki je omajalo zaupanje v Kitajsko. Status Tajvana je žarišče napetosti, Kitajska se ostro odzove na vsak poskus vmešavanja ZDA v usodo otoka. Poznavalci menijo, da je malo verjetno, da bi se Peking v bližnji prihodnosti odločil ponovno prevzeti nadzor nad otokom in da bo najprej počakal na razplet vojne v Ukrajini. Nekateri analitiki po drugi strani opozarjajo, da je možnost invazije vse bližja.

Notranji pretresi na Kitajskem, ki so povezani z množičnim nezadovoljstvom zaradi strogih omejitev covida in stagnirajočega gospodarstva, bi lahko vodili do povečane zunanje agresije. Avtoritarni režimi ponavadi preusmerjajo pozornost z domačih problemov na zunanjepolitična vprašanja. Predsednik Xi bo morda naslednje leto uporabil “beg v vojno”, da reši svoj položaj doma. Drug pomemben element, ki ga je treba spremljati, bo razvoj zahodnih zavezništev v regiji.

Gospodarski pretresi
Prejšnji dve vprašanji sta prispevali k upočasnitvi svetovnega gospodarstva po pandemiji. Prihodnje leto pa bodo gospodarstva nekaterih držav neizogibno potonila v recesijo. Kitajska se bo še naprej soočala z visokim številom okužb s covidom, kar bo upočasnilo njen gospodarski motor. Tudi če podjetja spremenijo svoje dobavne verige, bo to trajalo nekaj časa in privedlo do težav v dobavnih verigah in pomanjkanja, kar bo dodatno zvišalo cene in izgubo delovnih mest.

 

Centralne banke po vsem svetu se soočajo z dilemo, kako se odzvati na bližajočo se krizo – nekatere zvišujejo obrestne mere, da bi potrošnike prisilile, da se nehajo zadolževati in trošiti, a ker bo zadolževanje dražje, bo to povzročilo tudi manj naložb in nakupovanja, kar bi lahko prineslo višje stopnje brezposelnosti.

Medtem ko države z nizkimi dohodki prizadenejo naraščajoče cene energije in hrane, vlade z višjimi dohodki sestavljajo pakete spodbud, da bi državljanom in podjetjem pomagale prebroditi nevihto. Ni enostavnih rešitev za umiritev socialnih in gospodarskih pretresov, ki prizadenejo države. Kupna moč državljanov se zmanjšuje, ker plače ne morejo slediti naraščajočim cenam stanovanj, prevoza in osnovnih dobrin. Poznavalci vrhunec krize napovedujejo za prihodnje leto.

 

Podnebne spremembe
Ruska vojna v Ukrajini je povzročila velike motnje na energetskem trgu. Po tem je večina držav svojo pozornost usmerila na energetsko varnost in preusmerila pozornost stran od prizadevanj za zmanjšanje emisij ogljika. Številne evropske države so odvisne od ruske nafte in zemeljskega plina, zato so se zahodne države obrnile na z nafto bogate države, kot sta Savdska Arabija in Venezuela, da bi povečale proizvodnjo. V strahu, da bi Putin prekinil plin, je Nemčija celo ponovno zagnala elektrarne na premog.

Čeprav so se cene plina v zadnjih mesecih leta 2022 stabilizirale, to ne pomeni, da bo leto 2023 nujno brez tveganja. Evropa mora preživeti še nekaj zimskih mesecev, ko je ogrevanje stanovanj ključnega pomena za ranljivo prebivalstvo. Resne težave z oskrbo v Ukrajini bi lahko škodovale njeni obrambi pred Rusijo, velik del države pa je že odvisen od generatorjev. Odvisnost od ruskih fosilnih goriv ostaja vztrajno visoka.

Poleg tega bo morala Evropa premagati primanjkljaj v proizvodnji električne energije zaradi resnih tehničnih težav v francoskih jedrskih elektrarnah. Kar zadeva surovo nafto, je malo verjetno, da bodo cene še padle, veliki proizvajalci, kot je Savdska Arabija, bodo upoštevali Putinov poziv, naj se izognejo povečanju proizvodnje. Države proizvajalke nafte nimajo veliko spodbude, da bi trg preplavile z novimi zalogami, saj visoke cene pomenijo več prihodkov za manjšo proizvodnjo.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine