Piše: Sara Bertoncelj (Nova 24TV)
“Če se očita dr. Vasku Simonitiju in prejšnji vladi, da o tem ni bilo razprave, je potem sedaj zlata priložnost, da se to razpravo uresniči,” je poudaril direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman, ki o združitvi z Muzejem slovenske osamosvojitve ne ve popolnoma nič – ministrici Asti Vrečko se očitno ni zdelo vredno, da bi kogar koli seznanila z načrti, niti o tem, kdo je pravzaprav odgovoren za projekt združevanja muzejev. Postaja redkobesednost ministrice že njen značilen slog?
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v včerajšnji izjavi o Muzeju slovenske osamosvojitve dejala, da se muzej ne ukinja, temveč se združuje z Muzejem novejše zgodovine Slovenije. Z združitvijo naj bi nastal nov muzej, vendar pa ime novega muzeja še ni znano. Ne le, da ni znano ime, tudi zaposleni niso imeli nobenega sestanka ali izmenjave mnenj.
“Tudi svet, katerega predsednica sem, ni bil o tem nikoli obveščen,” je na nedavni tiskovni konferenci povedala predsednica sveta muzeja Alenka Puhar.” Ministrici bi predlagal, da pove, kdo je odgovoren za projekt združevanja muzejev,” je komentiral direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman, do ministričinih odgovorov pa ni uspel priti niti direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset. Dežman je med drugim izpostavil, da je nenavadno, da ministrica ne ve niti imena ustanove.
Po besedah ministrice so v prid združitvi obeh muzejev podani strokovni razlogi. Muzej slovenske osamosvojitve je bil namreč ustanovljen kot samostojna ustanova kljub pozivom strokovne javnosti, da v Sloveniji že obstajajo ustanove in muzeji, ki zelo dobro pokrivajo področje slovenske osamosvojitve devetdesetih let minulega stoletja. Na ministrstvu za kulturo so tako menili, da bi bil samostojen Muzej slovenske osamosvojitve neracionalen, in so se odločili za združitev. Če že poteka neka razprava oziroma oblikovanje koncepta tega muzeja, je Dežman izrazil zainteresiranost, da bi o tem tudi kaj izvedeli. “Če se očita dr. Vasku Simonitiju in prejšnji vladi, da o tem ni bilo razprave, je potem sedaj zlata priložnost, da se to razpravo uresniči,” je poudaril in pojasnil, da bi privoščil tistemu, ki bo prevzel združevanje muzejev, da bi vedel, ali bo Muzej slovenske osamosvojitve posebna organizacijska enota v novi ustanovi, kjer bo muzej dobil nove prostore in nova razstavišča za to posebno poglavje slovenske osamosvojitve ter kakšna finančna sredstva bodo za to namenjena. “To so seveda vprašanja, za katera verjamem, da si jih je postavil vsak odgovoren načrtovalec združevanja in da nanje pozna tudi odgovore,” je še pripomnil direktor muzeja.
Dežman je še izpostavil, da ob vsej skrivnostnosti ministrica razlaga, da bo sedaj konec delitve med sodobno in novejšo zgodovino – zgodovinar meni, da bi morali tistega, ki je ministrici svetoval tovrstno izjavo, nemudoma odpustiti ali pa ga vsaj poslati v kakšno šolo. Če je to njena lastna domislica, pa bi verjetno sama morala razmisliti še o kakšnem študiju. Da ne bo vse skupaj taka velika skrivnost in da ne bo šlo vse skupaj spet v anale slovenske zgodovine, je Dežman opozoril, da redkobesednost ministrice postaja že njen značilen slog, tudi kadar dobi kakšno vsebinsko vprašanje, ima po njegovem opažanju silne težave.
Po njegovem mnenju bi bilo morda lahko združevanje teh dveh muzejev dobra vaja za izboljšanje kulture komuniciranja. Bi pa, tako kot je bilo že večkrat omenjeno v javnosti, pričakovali, da bi v zvezi s projektom vendarle izvedeli kaj več o vsebini, ne samo o namenih. “Ker če politik ravna samo z nameni in ne ve povedati, zakaj, če se očitno komplicira že pri Prirodoslovnem in Tehniškem muzeju in če bo šla s takim tempom naprej, se bojim, da si jo zapomnili kot nagajivo Asto oziroma kot nagajivo smrkljo na ministrskem položaju,” je še napovedal Dežman in ob tem spomnil na ministričin odnos do dr. Dimitrija Rupla ter na njeno ravnanje s strokovnimi komisijami. Na koncu pa gre predvsem za to, kaj si mislimo o slovenski osamosvojitvi – ali gre za največji dosežek slovenske nacije ali ne?