Piše: Peter Marko Tase
Nad ameriško družbo se zgrinjata jedka tema in kulturna dekadenca. Korupcija je zadušila demokratične institucije, marksizem pa je globoko prodrl v ameriške osrednje medijske kanale. Washington DC se je iz brezhibne metropole pred desetimi leti spremenil v akropolo podgan, zajedavcev in tisoče brezdomcev (ki živijo in se iztrebljajo na javnih površinah), v večja mesta pa so vdrli nevarni nezakoniti priseljenci. Ko sem pil ledeni čaj v baru hotela St. Regis, le eno ulico stran od Bele hiše, so podgane vohljale po koših za smeti pred glavnim vhodom. Navdušujoče državniške sposobnosti in bravuroznost Theodorja Roosevelta je namreč zamenjalo brezobzirno vodenje predsednika Josepha Bidna in ponavljajoči se lapsusi; ne le glede tega, kar izraža, ampak tudi glede tega, kar počne. Joe Biden je v začetku leta 2021 trdil, da je s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom prepotoval 17.000 milj (okoli sveta). Predsednik Biden je 7. februarja 2021 izjavil: »Ko sem bil podpredsednik, sem imel z njim 24 do 25 ur zasebnih srečanj in z njim prepotoval 17.000 milj. Poznam ga zelo dobro.«
Z več kot petimi desetletji v javnem življenju si je predsednik Biden, ki je bil osem let podpredsednik in dolgoletni senator ZDA, ustvaril sloves glavnega ameriškega mojstra za lapsuse, leta 2020 zmagal v Beli hiši kljub dolgi zgodovini rasističnih komentarjev, sarkastičnih opazk in besnih diatrib na račun volivcev.
Poleg tega je teža te funkcije, če ne drugega, poslabšala težave 79-letnega Bidna, najstarejšega predsednika v zgodovini ZDA.
Bidnovi verbalni spodrsljaji, pretirane trditve in očitne izmišljije že od inavguracije povzročajo neskončne glavobole uslužbencem, ki morajo pospravljati njegove retorične nerede ali jih poskušati preprečiti.
Bidnovi nepremišljeni komentarji škodujejo njegovemu predsedovanju in diplomatskemu položaju. Resnično potrebuje ponastavitev. Svetovalci Bele hiše bi morali predsednika bolje pripraviti na »očitna vprašanja« in tudi sami biti vnaprej pripravljeni z odgovori in strategijami za primere, ko predsednik z državno ladjo zapelje v neznane vode. Biden mora na novo sestaviti celotno diplomatsko ekipo. Bidnove »nepremišljene« poteze, ki zajemajo gospodarstvo; njegova mizerna zunanjepolitična zgodovina; njegov polom z umikom iz Afganistana, ki je po nepotrebnem stal življenja 13 pripadnikov ameriške vojske, katerih kri je na rokah »dementnega Joeja«, in 86 milijard dolarjev zapuščene opreme, ki jo zdaj uporabljajo talibani; prepozno se je vključil v igro z Ukrajino; pokazal je, da je brezjajčni voditelj pri ravnanju z Iranom, malim svinjskim kotletom v Severni Koreji, ZSSR in drakonsko komunistično Republiko Kitajsko, pri čemer je bil njegov »najboljši« svetovalec njegov sin, odvisen od drog, ki je od teh ameriških nasprotnikov pokasiral milijone.
Ne pozabimo na prizadevanje administracije za električna vozila, ki v povprečju znaša 45.000,00 dolarjev na avtomobil! To so besede ministra za promet Peta Buttigiega, ki je odgovoren za težave v dobavni verigi, s katerimi se Amerika sooča že več mesecev, medtem ko si je vzel porodniški dopust, ko je državi primanjkovalo vsega, od hrane, oblačil do kostumov za noč čarovnic!
Po besedah nekdanjega ameriškega obrambnega ministra Roberta Michaela Gatesa (v knjigi, ki je izšla leta 2014) je Gatesova ocena Bidnovega nekdanjega šefa (Baracka Husseina Obame) komaj nekoliko boljša in prikazuje Obamovo administracijo z zelo nejasnimi komunikacijskimi linijami glede vojaških vprašanj.
Gates je služil pod vsemi predsedniki od Nixona naprej, razen pod Billom Clintonom. Ko je predsednik Obama leta 2009 prevzel položaj, se je odločil, da bo Robert Gates ostal na položaju obrambnega ministra, na katerega ga je leta 2006 imenoval George W. Bush. Gates pravi, da je na zaslišanju za potrditev mislil, kaj, za vraga, počne tukaj. Prišel je naravnost v središče sranja pete kategorije. Dejansko se je sranje v času Bidnove administracije še povečalo in vsak Američan se sooča z negotovo prihodnostjo.
