0.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Naš novi razred

Piše: Mag. Andrej Aplenc

Pred kratkim sem spet prebiral knjigo Milovana Đilasa Novi razred. Đilas je bil najožji Titov sodelavec, potem je pa v 50. letih prejšnjega stoletja postal disident, prebil vrsto let v zaporu in napisal knjigo Novi razred, ki je izšla leta 1957 v New Yorku.

V svoji knjigi Đilas definira razred kot komunistično oblast, ki se je razvijala iz revolucionarne v lastniško in nato v reakcionarno skupino. Đilas pravi: »Za novi razred so najbolj občutljive zahteve po svobodi mišljenja in kritike, novi razred nasprotuje vsem oblikam svobode … v komunističnem sistemu zakonodajne oblasti ni mogoče ločiti od izvršilne … ni mogoče ločiti policijske oblasti od sodne … krog je sklenjen, izvršilna oblast in zakonodajna oblast je ena in ista, preiskovalni, sodni in kazenski organi pa prav tako.«

Ali vas to na kaj spominja? Nosilci prejšnjega režima so po osamosvojitvi postali oblastniki, ki so vsa ta leta obvladovali našo politično sceno prek svojih povezav v gospodarstvu. V tujino so v davčne oaze odtekale milijarde evrov. No, sedaj pa imamo formaliziran naš novi slovenski novi razred. Zaradi skoraj popolne oblasti nad medijskim prostorom, nad časopisi in televizijo se je naš novi razred formiral kot gibanje Svobo-DA in – ne zelo presenetljivo – dobil volitve.

Dejstvo je, da je sedaj svoboda izražanja mogoča le deklarativno, dejansko pa ne. Z gibanjem Svobo-DA prehajamo v začetno obdobje mehke diktature ene same stranke. Kot pravi Đilas, je pri nas velik del policijske in sodne oblasti pod direktnim vplivom gibanja Svobo-DA, da o kadrovskih čistkah v državni upravi in o novih zaposlitvah sploh ne govorimo.

Imamo nekaj primerov ukrepov nove vlade, ki so značilni za naš novi razred. Predsednik vlade Robert Golob je nedvomno inteligenten diplomant elektrotehniške znanosti. V koalicijo je vzel Levico z Luko Mesecem z njihovimi zahtevki po nacionalizaciji. Vsi se spominjamo komentarjev podjetnika Boscarola in drugih, nekateri so celo dejali, da bodo preselili sedeže svojih podjetij v tujino, kjer bodo varni pred Luko Mescem. To je sedaj naš novi razred.

Golob je podprl vnovično kandidaturo Zorana Jankovića za ljubljanskega župana. Preklical je prepoved graditve kanalizacije prek vodovarstvenega območja Kleče, ki jo je prepovedala vlada Janeza Janše. Gradnje čez vodovarstvea območja so zakonsko prepovedane. To je naš novi razred.

Golob je podprl Zorana Jankovića, ki namerava graditi garažo pod tržnico. Civilna iniciativa »Tržnice ne damo« je že pred leti s strokovnjaki dokazala, da je z geološkega stališča graditev 4-nadstropne garaže nedopustna, kajti povzročila bi poškodbe na vseh okoliških stavbah in na Plečnikovih arkadah, kar lahko pomeni, da se zrušijo. Če že potrebujemo garažo ob tržnici, je mesto zanjo pod Grajskim gričem, načrti za to so bili predstavljen že pred leti. Geološko je za graditev garaže ta del Grajskega griča, ki meji na Staro Ljubljano, zelo dober, tam so Rimljani imeli kamnolom. V tej predlagani garaži bi bilo prostora za okoli 2000 avtomobilov, medtem ko v Jankovićevi za neprimerno manj. Tako garažo pod hribom ima mesto Salzburg. Pri nas pa bi uničili evropsko znano tržnico, za katero sta primerno ureditev v obsežnih načrtih predlagala arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan. Vendar ju oblast ignorira. To je naš novi razred.

Golob podpira župana Jankovića tudi v primeru Plečnikovega stadiona. Kulturna ministrica Golobove vlade ni na to temo rekla ne bev ne mev, dejstvo pa je, da je propadajoči stadion ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika slovenska mednarodna kulturna sramota. Plečnikov stadion bi moral biti obnovljen v izvirni obliki, načrti za to obstajajo, oblast pa podpira načrte Pečečnikovega oskrunjenja in uničenja Plečnikovega stadiona z rušenjem ter megalomansko pozidavo in prezidavo, kar je v nasprotju z mednarodnimi konvencijami, ki jih je ratificirala Republika Slovenija. Finančna plat tega projekta ni jasna, vse pa kaže na to, da bi bila podobna Jankovićevim Stožicam s četrtmilijardno izgubo in betonsko puščavo. To je naš novi razred.

Škoda, da Milovan Đilas ne živi več. Če bi, bi lahko napisal slovensko različico Novega razreda.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine