Piše: Marjeta Bogataj
Prejšnji teden se je zgodilo nekaj, kar se je v poplavi novic kar nekako izgubilo, pa se ne bi smelo. Praznovali smo namreč svetovni dan čebel, ob osrednjem mednarodnem dogodku pa je prišlo do incidenta – Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) je bojkotirala Forum o znanosti in inovacijah za trajnostno prihodnost čebelarstva, ki ga je v Mariboru organiziralo kmetijsko ministrstvo v sodelovanju z zunanjim ministrstvom in Organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), kakor tudi podelitev nagrade zlata čebela.
FAO je namreč s foruma umaknil razpravo o problematiki ponarejenega medu, ki ga je na trgu ogromno, kar 47 odstotkov. Boštjan Noč, predsednik ČZS in Evropske čebelarske zveze, je bil ogorčen, češ da je razpravo o ponarejenem medu preprečil »trgovski monopol« oziroma »mafija«, in to na dan, ko je javnost najbolj dovzetna za čebelarske informacije. Predstavnik organizacije FAO po poročanju STA ni odgovoril na novinarsko vprašanje, če drži, da so to tematiko umaknili na njihovo zahtevo. Odhajajoča kmetijska ministrica Mateja Čalušić pa je le dejala, da bi se Noč lahko odzval »nekoliko drugače«, in obžalovala »tovrstne insinuacije in obsodbe v tako lepi zgodbi na svetovni dan čebel«. In to je bilo na to temo približno vse.
Je pa vseeno Noč ob svetovnem dnevu čebel, ki ga imamo predvsem zaradi prizadevanj Slovenije, izpostavil dobro novico z začetka tega leta: Evropska komisija je namreč potrdila spremembo pravil in odslej lahko države subvencije čebelarjem izplačujejo po panju, ne po kmetijski površini. Takšno nadomestilo za opraševalni servis čebel je nujno, pravi Noč, ki želi, da Slovenija to podporo čebelarjem nameni že v letu 2027. Čebele brez čebelarjev v sodobnem svetu namreč ne morejo več preživeti. Svet pa ne brez čebel.
