5.7 C
Ljubljana
ponedeljek, 30 septembra, 2024

Ko antifašizem ni vrednota

Piše: Dr. Stane Granda

Nasprotovanje proslavi praznika upora proti okupatorju na Mali gori je izjemen pokazatelj tragičnih slovenskih političnih razmer. Najstarejši antifašizem v Evropi je dobil od tistih, ki se nanj kot takega vedno sklicujejo, novo moralno in politično klofuto.

Norčujejo se tudi iz Savina Jogana, ki partijsko »pokriva« TIGR in je o spopadu na Mali gori pred časom izjavil: »To je znak in potrditev, da se je slovenski narod z najbolj odločnimi silami v njem že zavedel svoje odgovornosti in da je na edini pravi način tudi že začel udejanjati svojo narodno suverenost in zavzemati svojo zgodovinsko mesto med narodi Evrope in sveta. Društvo TIGR in vse domoljubne slovenske organizacije si zato to zgodovinsko bitko zapisujemo v spomin in jo štejemo kot veliko zavezo za današnje in prihodnje izzive.« Primorci naj pojejo Primorska je vstala, prvi antifašisti pa so ljubljanski (rdeči) škrici. Tigrovcem, ki so se spopadli z Italijani nad Ribnico 13. maja 1941, ne priznajo, da so se bojevali proti okupatorju. Proti komu pa?

Tigrovsko gibanje ni bilo del Protiimperialistične fronte, tudi ne Osvobodilne fronte. To menda po njihovo niso bili vojaki, ki so dvignili puške proti italijanskemu in nemškemu okupatorju. Slovenec Karel Murko, ki je 6. aprila 1941 z letališča pri Bihaću kot jugoslovanski vojni pilot bombnika Bristol Blenheim MK-1 celo bombardiral Gradec, ni bil borec proti okupatorju. Tudi številni jugoslovanski vojaki, ki so v veliki meri na lastno pobudo ustavljali nemške sile zlasti proti Celju, se menda niso bojevali proti njim, ker niso bili pod vodstvom OF.

27. april torej po krivici nosi oznako dan upora proti okupatorju. Ta je samo prikrivanje OF, ki jo je vodila partija in jo že z ustanovitvijo VOS avgusta 1941 prvič, nato pa še večkrat izigrala, dokler je ni z

Dolomitsko izjavo konec februarja 1943 spremenila v politično folkloro. Gre za tipično slovensko poneverjanje zgodovine. O naravi PiF ali OF, ime je nebistveno, ker gre za isto potegavščino, veliko zlorabo iskrenih narodovih čustev, ki so prevevala takrat veliko večino prebivalstva, ne gre izgubljati besed. 27. aprila ne slavimo upora, ampak partijo, ki je takrat že skoraj dve leti kolaborirala z nacisti. Namesto da bi se opravičila kot začetnica kolaboracije na Slovenskem, s tem obklada druge in celo jemlje čast prvim upornikom proti fašizmu. Takrat še tudi ni bil sprejet znamenit partijski oziroma oefarski odlok iz 16. septembra 1941, ki je monopoliziral upor proti okupatorju. Tudi zato bi morali priznati primat tigrovcem.

Partija je zaradi Male gore v veliki zadregi s svojim članom Filipom Tekavcem, ki je po sinovem zatrjevanju tigrovce izdal. Komunisti temu ne verjamejo, ker o tem ni dokumenta. Je mogoče o ustanovitvi OF? Pokažite zapisnik ustanovnega sestanka! Obstaja dokument, da je Tone Tomšič zajokal, ko mu je dr. Ljuba Prenner povedala, da vodstvo partije ne dovoli, da bi ga sodelavci OF rešili? Nihče ne dvomi o njeni pripovedi. Dokumenti so pomembni, mnogokrat pa bolj pričevanja. Še zlasti, če so bili nekateri vajeni delovati predvsem ustno. Zanimivo pa je, da ponosni dediči komunistov priznavajo, da je bil Tekavec izdajalec. Trdijo namreč, da so s tigrovci obračunali Italijani s pomočjo domačih izdajalcev. Očitno vedo, da za tem ni stal le Tekavec, ampak še kdo. Orožnikom, ki so morali spremljati Italijane, po nobenem pravu ni mogoče očitati izdajstva. Komunisti imajo priložnost, da priznajo napako in krivdo. Seveda tega niso zmožni. Ne priznajo, da tako kot oni vemo za neizmerno število trupel, ki jih je pustila njihova dejavnost v zgodovini, zlasti slovenski med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Še vedno jih želijo izrabljati za brezkončno ponarejanje zgodovine, predvsem pa zastraševati žive.

Da predsednik Državnega zbora RS, najslabši od vseh dosedanjih, ne bo prišel na proslavo, je njegovo veliko dejanje. Tako in tako ima težave z dojemanjem demokracije in resnice. Zakaj bi sveti kraj onečastil s svojo navzočnostjo? Predsednik države Pahor bi moral biti na proslavi. Tudi in predvsem zato, ker je Primorec. S tem bi samo dopolnil svoje veliko dejanje, ko je lipičevcem preprečil veliko ponaredbo slovenske osamosvojitve. Tistega, s čimer si je postavil spomenik, ne sme zdaj ob izteku mandata podreti. Naj pokaže svoj človeški in državniški pogum. Predvsem spoštovanje slovenske zgodovine in resnice.

 

Dr. Stane Granda je zgodovinar in publicist

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine