Piše: Damian Ahlin
Mednarodna študija je pokazala, da je to najnižji rekord, odkar se vodijo evidence. Strokovnjaki so pojasnili, kaj ti podatki pomenijo in kako močno podnebne spremembe vplivajo na razmere.
Antarktika je s 14.000.000 kvadratnih kilometrov četrta največja celina za Azijo, Ameriko in Afriko. Poleg ledu, ki pokriva 98 % njenega površja, jo obdaja tudi morski led, ki povečuje njeno površino.
Obseg morskega ledu na Antarktiki pa je zabeležil najmanjšo površino ledu v 44-letnem obdobju, ki se je začelo leta 1979. Znanstveniki so ugotovili, da je morski led na Antarktiki 21. februarja dosegel najmanjši obseg od začetka satelitskih meritev. Ledeno območje okoli antarktične celine je manjše od dosedanjega rekorda iz marca 2017, ki je znašal 2,1 milijona kvadratnih kilometrov, in se je zmanjšalo na 1,966 milijona kvadratnih kilometrov.
Podatke je objavil Nacionalni center za podatke o morskem ledu na Univerzi v Boulderju -Kolorado, ZDA- in opozoril, da se obseg ledu še nikoli doslej ni tako zmanjšal.
V poročilu je navedeno, da so oceanske in atmosferske razmere, ki vplivajo na antarktični morski led, izrazito spremenljive na desetletni ravni. Videti bo, ali je nizka stopnja ledu v zadnjih letih nova sprememba na desetletni ravni.
Številni znanstveniki in nevladne organizacije pravijo, da je podnebni zlom v regiji očiten, saj se deli Antarktike segrevajo hitreje kot kjer koli drugje na planetu. Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je potrdila, da je bila februarja 2020 na Antarktiki dosežena nova rekordna najvišja dnevna temperatura +18,3 stopinje Celzija. Po satelitskih podatkih, ki jih je posredovala NASA, se masa antarktičnega ledenega pokrova zdaj izgublja trikrat hitreje kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in prispeva k dvigu svetovne morske gladine.
Od leta 1985 se je število jezer na Antarktiki zaradi umikanja ledenikov podvojilo. Zaskrbljujoče je, da je Antarktika največje belo zrcalo na Zemlji, ki odbija sončno svetlobo in preprečuje globalno segrevanje. To je glavna ledena skrinja planeta. Ko se morski led, ki obdaja celino, stopi, se bela površina, ki je prej odklanjala toploto, obarva modro, kar je voda, ki jo privlači.
Poleg zmanjševanja morskega ledu je na Antarktiki opazen tudi učinek lomljenja ledenih gora, kot so Larsenove pregrade.
Obstajajo mednarodne študije, ki izvajajo izkopavanja v antarktičnem ledu, imenovana jedra. Zadnje ledeno jedro je staro 800.000 let in nam kaže, kako so se v tem obdobju spreminjale temperature.
Vsakih 100.000 let imamo poledenitve. Ob poledenitvi na svetu se večina ledu pomakne na sever. Na severni polobli se led podvoji, kar je enako dvema antarktičnima celinama. Spremembe so nenadne. Pred 23.000 leti se je to zgodilo na severni polobli, ko je bila količina ledu največja. Od te velike poledenitve je ostala velika ledena masa Grenlandija. Danes se Arktika topi hitreje kot Antarktika.
Leta 2020 je Greenpeace na Antarktiki odkril, da so kolonije pingvinov na Slonjem otoku propadle, število nekaterih pa se je v zadnjih 50 letih zmanjšalo kar za 77 odstotkov.
Februarja letos je Greenpeaceova nova antarktična odprava potrdila, da se pingvini Gentoo (Pygoscelis papua) zaradi podnebne krize razmnožujejo južneje. To bi bil najjužnejši podatek o gnezdenju pingvinov Gentoo na vzhodni strani Antarktičnega polotoka. Zdravi oceani so ključni za zmanjšanje posledic izrednih podnebnih razmer, saj prispevajo k temu, da se shranjeni ogljik varno zadržuje v ozračju in ne vključuje v globalne emisije.
Znanstvena skupnost je opozorila, da je zaščita vsaj 30 % oceanov z mrežo morskih rezervatov ključnega pomena za to, da se omogoči odpornost morskih ekosistemov na hitre podnebne spremembe.
Vir: Infobae
