Piše: C.R.
Minister dr. Jože Podgoršek se je skupaj z državnim sekretarjem mag. Alešem Irgoličem udeležil avdio vizualne 14. berlinske ministrske konference, najpomembnejšega dogodka v okviru Globalnega foruma za hrano in kmetijstvo (Global Forum for Food and Agriculture – GFFA), ki vsako leto januarja tradicionalno poteka v sklopu Mednarodnega Zelenega tedna v Berlinu. Tema letošnje ministrske konference, na kateri sodelujejo ministri ter visoki predstavniki najpomembnejših mednarodnih organizacij iz vsega sveta je »Trajnostna raba zemljišč: Varnost preskrbe s hrano se začne s tlemi«.
Družbeni odnosi in pogledi na pridelavo hrane, kmetijstvo in podeželje se hitro spreminjajo. Sodobni potrošnik, državljan ter najširša javnost pričakujejo, da bodo deležniki v verigi oskrbe s hrano ob aktivni vlogi države: zagotavljali varno in kakovostno hrano ter ustrezno stopnjo samooskrbe; varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe ter ohranjali vitalno podeželje.
Stabilna pridelava varne, kakovostne in čim cenejše hrane, zagotavljanje prehranske varnosti in čim višja stopnja samooskrbe so glavni cilji kmetijske politike v Republiki Sloveniji. Podlage za dosego teh ciljev so opredeljene v Zakonu o kmetijstvu, Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« ter osnutku Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027.
Ustrezen življenjski prostor, kakovostni naravni viri (tla, voda, zrak, ohranjeni naravni ekosistemi) ter dostop do zadostne količine varne in kakovostne hrane spadajo med temeljne človekove dobrine. Ob svetovnih smernicah tehnološkega napredka, zmanjšanju kakovosti ali razpoložljivosti naravnih virov, naraščanju prebivalstva in vse večjem povpraševanju po hrani, družbenih in podnebnih spremembah ter s tem povezanih tveganjih se utrjuje spoznanje, da moramo s temi temeljnimi dobrinami ravnati strateško in gospodarno za zdajšnje in prihodnje rodove.
Poleg pitne vode so tla izjemno pomemben naravni vir – na eni strani moramo skrbeti za zadostne njivske površine za zagotavljanje prehranske varnosti, na drugi strani pa posvečati posebno pozornost ustrezni in dolgoročni kakovosti tal.
Minister dr. Podgoršek je na konferenci izpostavil: »Tla kot neobnovljivi naravni vir smo v preteklosti velikokrat dojemali kot nekaj stalnega, nespremenljivega in samo po sebi umevnega, kar moramo spremeniti. So ključna za doseganje zavez iz Evropskega zelenega dogovora, predvsem pri spopadanju s podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti. Pomembno vlogo imajo pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme, saj so največje skladišče ogljika in vsebujejo kar četrtino vse biotske raznovrstnosti. Slovenija pozdravlja pobudo Evropske komisije za novo strategijo Evropske unije za tla. To je prava pot za ureditev ravnanja s tlemi in njihovega varstva na evropski ravni, seveda ob upoštevanju nacionalnih posebnosti. Tudi v Sloveniji vlagamo veliko truda za pridobitev kakovostnih in primerljivih podatkov o stanju kmetijskih tal, s čimer bomo omogočili analizo podatkov, spremljanje trenda stanja tal na nacionalni ravni, preverjanje učinkovitosti ukrepov skupne kmetijske politike ter pripravo novih predlogov za izboljšanje trajnostnega upravljanja s tlemi. Vzpostavljamo tudi digitaliziran sistem za spremljanje rodovitnosti tal. Nov poslovni model, ki ga bomo zasledovali, je vzpostavitev ogljičnega kmetovanja, ki temelji na dejanskem obsegu odvzema ogljika, in možnosti, da se te odvzeme valorizira na trgih. Kmetje in gozdarji bodo tako dodatno nagrajeni za shranjevanje ogljika v tleh.«
Pomembno je torej podpirati tehnologije za dvig vsebnosti organske snovi v tleh, izboljšanje rodovitnosti tal, optimizacijo gnojenja in tehnik obdelave tal za zadrževanja vode v tleh ob sušnih obdobjih in za preprečevanje erozije. Za uvedbo teh mehanizmov v prakso je ključen prenos znanja tako na kmetijska kot na nekmetijska področja.