Piše: Damian Ahlin
Podpolkovnik Paul-Henri Sandaogo Damiba, vodja upornikov, suspendira ustavo, razpusti vlado in parlament ter obljubi volitve v razumnem roku.
Vojska, ki je v Burkini Faso v ponedeljek izvedla državni udar in aretirala predsednika Rocha Marca Christiana Kaboréja, je ustanovila vojaško vlado, ki bo vodila državo pod imenom Patriotsko gibanje za zaščito in obnovo (MPSR), ki ga vodi podpolkovnik Paul-Henri Sandaogo Damiba, vodja upornikov. Kot razlog je navedel poslabšanje varnostnih razmer, ki ogrožajo temelje našega naroda, in očitno nesposobnost vlade, da bi združila Burkinabe in se spopadla z razmerami, je sporočil. Odredili so tudi suspenz ustave, razpustitev vlade in parlamenta, zaprtje kopenskih in zračnih meja za nedoločen čas ter policijsko uro.
Državni udar v Burkini Faso se je začel v nedeljo kot upor vojakov, ki so zahtevali učinkovitejša sredstva za boj proti širjenju džihadizma in zamenjavo vojaškega vodstva. Gospodarska komisija zahodnoafriških držav –ECOWAS- in Afriška unija –AU- sta v ponedeljek obsodili vojaško vstajo, vladajoča stranka pa je obsodila poskus atentata na Kaboréja. Predsednika so v ponedeljek zgodaj zjutraj aretirali uporni vojaki, so povedali viri agencij Reuters, France Press in lokalnih medijev, čeprav je nekaj ur pozneje na svojem računu na Twitterju objavil sporočilo, v katerem je uporne vojake pozval, naj odložijo orožje.
Incidenti so izbruhnili v zgodnjih jutranjih urah v različnih vojašnicah po državi, tako v Ouagadougouju kot v drugih mestih, ko so vojaki, ki so skrivali obraze, začeli streljati v zrak. Vlada je v sporočilu hitro sporočila, da ni šlo za državni udar, obrambni minister pa je razkril, da so se začela pogajanja z uporniki. V prestolnici so se začele odvijati številne spontane demonstracije v podporo vojski, na katerih so razjarjeni državljani zažgali enega od sedežev MPP. Vojska je za medije objavila zvočno sporočilo, v katerem je pozvala k zagotovitvi več sredstev za boj proti džihadističnim skupinam, ki širijo terorizem po državi, k vojaškemu usposabljanju, prilagojenemu teroristični grožnji, k zamenjavi vojaške in obveščevalne hierarhije, povečanju nagrad za tiste, ki so na čelu tega konflikta, ter večji pozornosti družinam vojakov, ki so bili ubiti in ranjeni v bojih.
Za tem državnim udarom stoji veliko nezadovoljstvo tako med prebivalstvom kot med vojsko, ker se po njihovem mnenju vlada ne spopada z napredovanjem džihadizma. Po podatkih UNHCR teroristične skupine, povezane z Al Kaido in Islamsko državo, od leta 2015 nenehno izvajajo napade na civilno prebivalstvo in varnostne sile, zaradi česar je v zadnjih sedmih letih umrlo približno 7000 ljudi, več kot 1,5 milijona pa je bilo notranje razseljenih oseb. Država izgublja tla pod nogami teh oboroženih skupin in zdaj komaj nadzoruje varnost v prestolnici in okolici ter v večjih mestih v državi.
Ta državni udar je že tretji v Zahodni Afriki v zadnjih nekaj mesecih, po Maliju in Gvineji-Konakriju. Podobno kot v Maliju je na tisoče Burkincev v zadnjih mesecih na različnih protestih izražalo vse večje protifrancosko razpoloženje, ki ga je spodbudilo pomanjkanje rezultatov v boju proti džihadizmu v okviru francoske operacije Barkhane. To zaskrbljenost so protestniki izrazili tudi med blokado francoskega vojaškega transportnega konvoja v Burkini Faso in Nigru.
Pred štirinajstimi dnevi so organi pregona aretirali 15 ljudi, ki so bili obtoženi sodelovanja v zaroti za strmoglavljenje vlade, od katerih so bili trije kasneje izpuščeni. Od 12 aretiranih je bilo devet pripadnikov vojske pod vodstvom podpolkovnika Emmanuela Zoungrane, ki ga tožilstvo obtožuje, da je bil vodja poskusa vstaje. Pokol v Inati 14. novembra, v katerem je bilo ubitih 53 žandarjev in je bil eden najhujših džihadističnih napadov na burkineške varnostne sile, naj bi bil povod za velike nemire v vojski. Nekaj dni pozneje je predsednik Kaboré zaradi nezadovoljstva prebivalstva in vojske ter govoric o državnem udaru odstavil celotno vlado.
Vir: El Pais
