Piše: blagovest.si
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 13,24-32): Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: V tistih dneh, po tisti véliki stiski, bo sonce otemnelo in luna ne bo dajála svoje svetlobe. Zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majále. Tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo. In takrat bo poslal angele in zbral svoje izvoljene od štirih vetrov, od konca zemlje do konca neba. Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko: Kadar postane njegova veja že mužévna in poganja liste, veste, da je poletje blizu. Tako tudi vi: Ko boste videli, da se to dogaja, védite, da je blizu, pred vrati. Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle. Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.«
Ali res živimo v poslednjih časih? Mnogi bodo odgovorili, da res. In lahko se s tem strinjamo. Vendar z eno opombo: poslednji časi so dejansko nastopili že po binkoštih. Takrat se je namreč začel čas pričakovanja Jezusovega ponovnega prihoda, kar bi pomenilo konec časov. Mnogi so že takrat pričakovali, da se bo to zgodilo zelo kmalu. A tudi če bi teoretično imeli pred seboj še tisoč let zemeljskega veka, bi vseeno lahko rekli, da živimo v poslednjih časih. Znanilcev konca sveta pa tako ali tako nikoli ni zmanjkalo.
Ni naključje, da je prav mesec november glede na Božjo besedo, ki jo poslušamo pri maši, v veliki meri posvečen prav Jezusovim govorom o poslednjih rečeh in njegovem ponovnem prihodu.
Več si lahko preberete TUKAJ.
