Piše: Janja Strah
Občina Moravske Toplice je največja občina v severovzhodni Sloveniji, znana po zdravilnih termalnih vodah in zdraviliškem turizmu, prostrani pokrajini, ki je – poleg Primorske – najbolj obsijana s soncem, čudoviti romanski rotundi iz 13. stoletja v Selu in še marsičem. Nenavadno pa je to, da center občine, Moravske Toplice, nima večnamenske dvorane in pravega mestnega središča. To se bo, če bo šlo po načrtih, kmalu spremenilo.
Občina obsega kar 144,5 kvadratnega metra površine, ima okoli 5.958 prebivalcev in 28 naselij, od tega 27 krajevnih skupnosti. Največji kraj, Moravske Toplice, je pravzaprav majhno naselje, ki ima 860 prebivalcev. Bolj intenzivno se je začelo razvijati šele z odkritjem termalne vode leta 1960. Postalo je zdraviliško-turistično središče, znano predvsem po Termah 3000 in novejšem Sončnem parku Vivat. Ponaša se tudi z igriščem za golf, ki obsega več kot 50 hektarjev.
Župan občine Alojz Glavač nam številne podatke strese »iz rokava«. Kako tudi ne – župan je že enajsto leto, pa tudi pred tem je bil tesno in aktivno vpet v lokalno skupnost. Pozna zadeve in ve, kaj je treba izboljšati, ima načrte.
Dvojezičnost in verska raznolikost
Za to prekmursko obmejno občino je značilno, da v njej živijo tudi pripadniki madžarske manjšine, okoli 500 jih je, zato je ena od šestih enot zavoda Vrtci občine Moravske Toplice dvojezična, dvojezična pa je tudi ena od skupno treh osnovnih šol, in sicer v Prosenjakovcih. Poleg tega je na tem območju prebivalstvo različnih veroizpovedi. Največ je katoličanov in evangeličanov oziroma protestantov; slednjih je več vrst oziroma ločin. Glavna je, tudi v Moravskih Toplicah, Evangeličanska cerkev augsburške izpovedi. Potem pa so še pripadniki Binkoštne cerkve v Fokovcih in Kalvini v Motvarjevcih, Prosenjakovcih, Središču – predvsem tam, kjer živijo pripadniki madžarske narodnosti, pripoveduje župan Glavač. Kako sobivajo? Dobro. »Približno tisoč let je bilo to območje od Mure do Rabe pod Madžari. Ljudje so se morali prilagajati in na neki način je čudež, da so ohranili jezik. Novejše raziskave kažejo, da je bila prekmurščina eden od temeljev za slovenščino,« pravi župan.
Zgodovina je bila na tem delu sveta radodarna z izzivi; pod avstrijskim delom cesarstva je veljalo, da kakršne vere je oblast, takšne vere so podložniki. Madžarski del, ko je dobil več avtonomije, je bil glede tega bolj liberalen in je dopuščal več veroizpovedi. »Načelo verske tolerance je bilo dosti bolj živo in to se je ohranilo kot del tradicije ali življenjskega sloga,« pojasnjuje župan.
1.000 evrov za rojstvo otroka
Danes ga skrbi demografska slika. »To bo glavni problem Slovenije v naslednjih letih, desetletjih,« je prepričan. V »njegovi« občini so že pred dobrimi desetimi leti uvedli enkratno pomoč družini ob rojstvu otroka v znesku 1.000 evrov. Poleg tega podeljujejo občinske štipendije za študente, okoli 30 na leto. Želijo, da mladi ostanejo doma, da se ne izseljujejo.
Večnamenska dvorana in ureditev centra
Proračun občine Moravske Toplice znaša med 9 in 11 milijoni evrov, pri čemer 30 do 40 odstotkov namenijo za investicije. Teh je veliko, največja letos pa je bila v osnovni šoli v Prosenjakovcih (dobrih 900.000 evrov), kjer so zamenjali notranjo strojno opremo in instalacije, ki so bile popolnoma dotrajane. Podobno »težka« je investicija v prometno in komunalno infrastrukturo, pri kateri sodeluje država, in sicer ureditev zahodnega dela Moravskih Toplic, ki še ni končana.
Po županovih besedah pa si v luči razvoja najbolj želijo zgraditi večnamensko kongresno-športno-kulturno dvorano, ki bi jo Moravske Toplice kot sedež občine in središče turizma nujno potrebovale za različne prireditve in dejavnosti; ne nazadnje tja prihajajo na priprave pomembni klubi in državne reprezentance. Kot pravi Glavač, so pred pridobivanjem gradbenega dovoljenja, projekt je tako rekoč pripravljen, vprašanje je le, kako bo s financiranjem. Ocenjujejo, da bi dvorana stala od 8 do 10 milijonov evrov in da bi jo, če bi pridobili okoli 60 odstotkov namenskih sredstev države oziroma EU, lahko zgradili v dveh ali treh letih. »Pri projektiranju smo se usmerili na to, da bo dvorana energetsko samozadostna tako z vidika toplote kot elektrike,« poudari župan.
Dolgoročnejši cilj pa je ureditev središča Moravskih Toplic, in sicer na območju med zdajšnjim sedežem občine, evangeličansko cerkvijo, Termami 3000 in trgovino Mercator. Garažna hiša, tržnica, avtobusna postaja, stavba, v katero bi se preselila sedež občine in TIC (Turistično-informativni center) … Z idejno zasnovo se vsi deležniki (lastniki) ta čas strinjajo, a o vsem se še niso dogovorili.
Odličen odnos vlade do občin
Župan Moravskih Toplic je zelo zadovoljen z odnosom vlade do občin na splošno. Pa pri tem nima v mislih le povprečnin, pač pa tudi druge dele zakona o financiranju občin (sofinanciranje investicij), prevzemanje določenih stroškov občin in številne razpise. »Kateri koli župan, ki je iskren, vam bo isto povedal: vlada je na tem področju zelo uspešna.«
Turistični načrti
Kot rečeno, je občina Moravske Toplice ena najbolj obsijanih s soncem, kar nameravajo bolje izkoristiti na področju turizma. »Naša želja je, da bi gosti več časa preživeli zunaj, ne le znotraj bazenskih kompleksov, in da bi se povprečno število prenočitev s sedanjih dveh do treh povečalo recimo na teden dni,« pravi Glavač in dodaja, da gostje že zdaj obiskujejo okolico, a dolgoročno bi radi še povečali pomen podpornega okolja turizmu na različnih področjih, od kmetijstva in izdelovanja izdelkov do storitvenih dejavnosti. V zadnjih letih je denimo zelo aktualen kolesarski turizem.
Sicer pa si v občini med drugim prizadevajo pridobiti koncesijo na vrtini Rimska Čarda MT2, kjer bi radi s potencialnim vlagateljem zgradili nov turistični center.
