-2.3 C
Ljubljana
petek, 15 novembra, 2024

(VIDEO) Ukinitev pravice veta stalnih članic varnostnega sveta bi pomenilo konec OZN

Piše: Ivan Šokić (Nova24tv)

Ruski predsednik Vladimir Putin je zavrnil predlog turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, da bi morali v Varnostnem svetu ZN ukiniti pravico veto, ki jo ima pet stalnih članic. Po mnenju ruskega predsednika bi ukinitev veta pomenila konec organizacije Združenih narodov.

Pravico veto v Varnostnem svetu ZN imajo Kitajska, Francija, Rusija, Združeno kraljestvo in ZDA. Že od samega začetka pa je po mnenju mnogih držav članic ZN, ki tega privilegija nimajo, veto velikih petih v Varnostnem svetu madež na siceršnjo demokratičnost OZN. Imetnice tako imenovanega veta so pričakovano drugačnega mnenja.

Zadnji poskus, da bi glede veta stalnih članic v Varnostnem svetu ZN dosegli spremembe, je prišel v ponedeljek, 18. oktobra 2021, ko je njegovo ukinitev na svoji afriški turneji predlagal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. “Svet je večji kot samo njih pet,” je dejal. “Usoda človeštva ne bi smela biti prepuščena na milost peščici držav, ki so zmagale v II. svetovni vojni,” je Erdogan povedal zbranim zakonodajalcem v Angoli.

Stalne članice varnostnega sveta zagotavljajo skoraj polovico proračuna OZN

Na Erdoganove pozive se je v sklopu letnega foruma Valdai v Sočiju odzval ruski predsednik Vladimir Putin“Če odstranimo pravico veto stalnih članic, potem ZN še isti dan umre – to bi pomenilo pretvorbo v Društvo narodov. To bi postala zgolj platforma za razpravljanje, Valdai klub 2.0.”

Društvo narodov je bilo predhodnica današnje OZN. Pobudo za ustanovitev je na pariški mirovni konferenci dal takratni ameriški predsednik Woodrow Wilson. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1920 v Ženevi, namen pa je bil zagotoviti mednarodni mir, kot odziv na katastrofo prve svetovne vojne. Vseeno se je hitro izkazalo, da je Društvo narodov brez pomena. Ni imelo namreč svoje vojske, med stalnimi članicami ni bilo svetovnih velesil, kot so bile ZDA, Nemčija, Sovjetska zveza, Japonska in Italija. Zadnji žebelj v krsti nesrečne organizacije pa je bilo počasno in neodločno odzivanje na krizo, saj je za ukrepanje bilo potrebno soglasje vseh držav članic. Teh je bilo na neki točki celo 58. A države so iz Društva narodov redno izstopale in vstopale.

Glede na to, da bi potencialna izguba pravice veto pomenila tudi verjeten izstop držav članic, ki za delovanje OZN namenijo največ denarja, je lahko razumeti Putinove trditve, da bi odprava veta pomenila smrt Združenih narodov. Pet držav članic s pravico veto v Varnostnem svetu po podatkih iz leta 2019 zagotavlja najmanj 45,4 odstotka vseh denarnih sredstev za financiranje delovanja OZN.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine