0.2 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Srednja Evropa: najpomembnejše novice od 27. septembra do 3. oktobra

Piše: C. R.

Madžarska

Univerza Semmelweis v Budimpešti je v ponedeljek, 27. septembra, sporočila, da se bodo mednarodna klinična preskušanja zdravila proti klovisu, ki se jim je madžarska univerza pridružila 23. avgusta, na oddelku za kardiovaskularno medicino v Városmajorju (Budimpešta) nadaljevala še en mesec. To zdravilo proti kovidu se daje peroralno.

Madžarska policija je v ponedeljek, 27. septembra, aretirala več skrajno desničarskih aktivistov, med njimi ekscentričnega pisatelja in politologa Imreja Posta, ki je obtožen ustanovitve teroristične organizacije, ki se imenuje “Nacionalna vlada Madžarske” in poziva k “nacionalni revoluciji”. 11. septembra so na shodu pozvali k “nacionalni revoluciji”. septembra so na shodu v vasi Kulcs (okrožje Fejér – južno od Budimpešte) zahtevali fizično odstranitev različnih madžarskih politikov vseh barv, med njimi Viktorja Orbána, Ferenca Gyurcsányja, Kláre Dobrev, Lászla Toroczkaia, Péterja Jakaba in Judit Varga.

Po podatkih, ki jih je v sredo, 29. septembra, objavil madžarski centralni statistični urad (Központi Statisztikai Hivatal, KSH), je julija 2021 “povprečna bruto plača zaposlenih za polni delovni čas znašala 433.700 forintov, povprečna neto plača brez socialnih prejemkov pa 288.000 forintov”, kar je 7,9 % več kot leto prej.

Madžarska obrambna industrija je pravkar dobila pomembno mednarodno naročilo. Kot je 25. septembra poročal časnik Daily Mail, so se britanske specialne službe (SAS) odločile za nakup polavtomatske napadalne puške GM6 Lynx madžarske izdelave, ki jo je prvotno razvil madžarski inženir Ferenc Földi. To orožje lahko uniči helikopterje v letu in celo oklepna vozila.

V četrtek, 30. septembra, so bili objavljeni rezultati primarnih volitev madžarske opozicije: evropska poslanka Klára Dobrev (DK), župan Budimpešte Gergely Karácsony in župan Hódmezővásárhelyja Péter Márki-Zay so se uvrstili v drugi krog, ki bo določil, kdo bo na naslednjih parlamentarnih volitvah vodil koalicijo proti Viktorju Orbanu.

V ponedeljek, 27. septembra, sta madžarsko energetsko podjetje MVM in ruski Gazprom v Budimpešti podpisala novo 15-letno pogodbo o dobavi ruskega plina na Madžarsko. Ta sporazum, ki ukinja tranzit plina prek Ukrajine, je povzročil pretres v odnosih med to državo in Madžarsko.

Odbor Evropskega parlamenta LIBE je od 29. septembra do 1. oktobra obiskal Budimpešto, kjer je zaslišal več kot 80 prič in raziskal kršitve pravne države na Madžarskem. Francoski poslanec RN Nicolas Bay, član odbora, je v pogovoru za Magyar Nemzet komentiral preiskavo.

 

Poljska

Mednarodna svetovalna mreža PricewaterhouseCoopers (PwC) je 24. septembra napovedala naložbo v višini več kot 100 milijonov USD in odprtje 5 000 delovnih mest na Poljskem, kjer je podjetje prisotno od leta 1990 in že zaposluje 6 000 ljudi, vključno s 1 000 tehnološkimi strokovnjaki. “Vemo, da so za reševanje problemov prihodnosti potrebne ekipe strokovnjakov, ki imajo poglobljeno znanje na svojih področjih in združujejo svoje sposobnosti … z novo gonilno silo, tehnologijo,” je dejal Adam Krasoń, predsednik uprave družbe PwC Polska.

Zdaj ko Evropska komisija odkrito izsiljuje poljsko državo glede reforme pravosodja in od poljskih lokalnih oblasti zahteva, da spremenijo svoje odločitve, da ne spodbujajo ideologije LGBT, je poljski minister za pravosodje Zbigniew Ziobro (Solidarna Poljska) dejal, da njegova stranka “nikoli ne bo sprejela položaja, v katerem nam Bruselj vsiljuje rešitve o delovanju pravosodja v nasprotju s pogodbami in poljsko ustavo”. Ob sklicevanju na obsodbo Poljske v sporu o rudniku Turów s sosednjo Češko je Ziobro govoril o “nadaljnjem ponižanju Poljske”: “Če bi Poljska upoštevala nezakonito odločitev sodnika Sodišča Evropskih skupnosti, bi to pomenilo zaprtje rudnika in katastrofalne posledice. Ogromni socialni stroški, izguba delovnih mest za več deset tisoč ljudi, energetska grožnja za Poljsko”.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je v nedeljo, 26. septembra, dejal, da je Poljska Čehom v sporu glede rudnika Turów podala “dober predlog”, vendar je dodal, da je malo verjetno, da bo sprejet pred češkimi volitvami. “V skladu s tem predlogom lahko prebivalci obmejnih območij od poljske strani pričakujejo resnično finančno podporo za vodne projekte, dodatne protihrupne ograje in druge naložbe,” je dejal. “Naša ponudba je na mizi, je zelo dobra in videli bomo, ali jo bodo Čehi sprejeli.

Poljski obrambni minister Mariusz Błaszczak, njegov kolega z notranjega ministrstva Mariusz Kamiński in general Tomasz Praga, vrhovni poveljnik mejne straže, so v ponedeljek, 27. septembra, organizirali tiskovno konferenco o trenutni migracijski krizi na beloruski meji. Po podatkih, predstavljenih na konferenci, od 200 migrantov, ki so bili prijeti in nadzorovani po poskusu nezakonitega vstopa na Poljsko, jih vsaj 50 predstavlja grožnjo javni varnosti, bodisi zaradi stikov s terorističnimi organizacijami bodisi zaradi pedofilskih ali celo zoofilskih nagnjenj, kar dokazujejo dokumenti, najdeni na njihovih mobilnih telefonih. “Imamo dokaze, da so nekateri od teh ljudi neposredno povezani s talibani ali Islamsko državo. Eden od njih je neposredno povezan s teroristom, ki je bil aretiran v eni od držav Evropske unije zaradi priprave terorističnega napada […] Ljudem, ki poskušajo na silo prečkati našo mejo, v Belorusiji ne grozi ničesar. Tam so zakonito, dejansko pa jih je povabil Lukašenkov režim in jih uporablja kot orožje in strelivo iz političnih razlogov. […] Gre za ljudi, ki so povezani s kriminalnimi združbami ali spolnimi motnjami. Vztrajam: govorimo o dejstvih, nikogar ne stigmatiziramo,” je dejal Mariusz Kamiński, ki je predlagal podaljšanje sedanjega izrednega stanja na obmejnem območju za 60 dni. V avgustu in septembru je mejo med Belorusijo in Poljsko poskušalo nezakonito prečkati najmanj 9 400 migrantov, je dejal Kamiński. V petek, 1. oktobra, so poslanci z 237 glasovi za, 179 proti in 31 vzdržanimi odobrili podaljšanje izrednih razmer na obmejnem območju z Belorusijo za 60 dni. Pred glasovanjem je v parlamentu potekala burna razprava, v kateri so nekateri opozicijski poslanci trdili, da bodo izredne razmere, ki veljajo od 2. septembra, le omejile dostop medijev do območja.

Poljski predsednik Andrzej Duda je ob obisku v Združenih državah dal intervju novinarju Fox News Tuckerju Carlsonu, v katerem ga je vprašal o svojih konservativnih prepričanjih: “Vedno sem bil iskren glede svojih stališč. Sem praktični kristjan, molim, tega se ne sramujem in cenim svojo družino. Podpiram družine, sem za življenje in za zaščito življenja,” je dejal Duda.

Notranji minister Mariusz Kamiński se je v ponedeljek, 27. septembra, v oddaji TVP Info vrnil k migracijski krizi in dejal, da Moskva v tej zadevi bolj vleče niti kot Minsk: “V resnici odpornosti in moči poljske države ne preizkuša Lukašenko, ampak Putin. Vendar Lukašenko ne bi nikoli dovolil, da bi na ruskih mejah nastali takšni nenadzorovani kanali za nezakonito priseljevanje. Putin ga je odobril. Za Rusijo bo to priročen, zelo priročen mehanizem za pritisk na Poljsko, Litvo in Evropsko unijo.

Evropska komisija je 23. septembra pri Sodišču Evropske unije (SEU) vložila tožbo proti Poljski zaradi določb zakona o telekomunikacijah, spremenjenega maja 2020, o imenovanju in razrešitvi predsednika poljskega urada za elektronske komunikacije (Urząd Komunikacji Elektronicznej, UKE).

Odnos poljske vlade do trenutne migracijske krize na beloruski meji je v javnosti precej priljubljen, vendar ga nekateri poljski intelektualci ne podpirajo enoglasno. Režiserka Agnieszka Holland (Zarota; Rimbaud Verlaine; Proces proti zeliščarju) se je pred kratkim postavila proti izrednim razmeram na obmejnem območju: “To je škandal. V demokratični ustavni državi se to ne bi zgodilo, vendar nismo več demokratična ustavna država, ampak režim. Vsi, ki to sprejemajo, imajo kri na rokah,” je dejala in omenila zlasti “preoblikovanje Poljske v diktaturo pod vladavino Združene desnice”.

Poljski notranji minister Mariusz Kamiński je na primer v torek, 28. septembra, povedal, da so poljske oblasti z migranti, ki so poskušali nezakonito vstopiti na Poljsko, stopile v stik prek besedilnih sporočil v petih jezikih in jih pozvale, naj se vrnejo v Minsk in naj ne sprejemajo obljub beloruskih vojakov.

Belgijska državna sekretarka za enakost, enake možnosti in raznolikost Sarah Schlitz je v torek, 28. septembra, napovedala, da bo Belgija po novem krila stroške splava, ki ga opravijo Poljakinje v tujini, saj novi predpisi omejujejo splav na primere posilstva/incesta, neposredne nevarnosti za življenje nosečnice ali hudih prirojenih anomalij. “Dostop do splava je temeljna pravica, ki jo mora zagotoviti vsaka demokratična država,” je dejal Schlitz. “Če država ne zaščiti svojih državljanov, mora posredovati civilna družba […] Belgijska vlada ne le vabi ljudi iz Poljske, ki potrebujejo splav, v svojo državo, ampak ga bo tudi plačala.”

Po besedah Michała Czarnika, enega od direktorjev, ki ga je 30. septembra citiral portal Notes from Poland, bo imelo prihodnje poljsko “mega letališče”, ki bo stalo med Lodžem in Varšavo, “popolnoma drugačen” poslovni koncept, kot je bilo prvotno načrtovano, in bo osredotočeno predvsem na letalski tovor. Novo letališče naj bi sčasoma sprejelo do 100 milijonov potnikov na leto.

Poljsko zunanje ministrstvo je v sredo, 30. septembra, sporočilo, da je Poljska Egiptu podarila več kot 100.000 presežnih odmerkov cepiva Covid podjetja AstraZeneca: “Več kot 100.000 cepiv Covid 19 je na poti iz Varšave v Kairo. Donacija cepiva Egiptu je izraz solidarnosti s pomembno partnerico Poljske v Severni Afriki. Poljska je cepiva Covid že podarila Avstraliji, Španiji, Norveški, Ukrajini in Tajvanu.

29. septembra so poslanci Krzysztof Bosak, Grzegorz Braun in Artur Dziambor iz stranke Konfederacja (zveza liberalcev Korwina Mikkeja in nacionalistov iz Nacionalnega gibanja) pozvali poljske medije, naj prenehajo širiti “laži ministra za zdravje” o statističnih podatkih o cepljenih in necepljenih bolnikih s KVČB: “Pozivamo medije, naj ne ponavljajo laži ministra Niedzielskega, ampak naj posredujejo konkretne podatke, ki jih je mogoče najti na spletni strani ministrstva. Ne poslušajte ministra, ki je odgovoren za propagando,” je dejal Artur Dziambor.

Evropska komisija je zaskrbljena tudi zaradi napetih razmer na poljsko-beloruski meji. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je obiskala Poljsko, kjer se je sestala s poljskim notranjim ministrom Mariuszom Kamińskim. Johansson je v poznejšem pogovoru za radijsko postajo RMF FM dejal, da bi morali imeti mediji med izrednimi razmerami dostop do obmejnega območja in da bi morala biti agencija EU Frontex vključena v delo poljske mejne straže, česar pa poljska vlada ne želi.

Štiri od petih zadevnih vojvodstev so se 29. septembra odločila, da se podredijo ukazom Bruslja in razveljavijo svoje resolucije iz leta 2019, s katerimi so razglasila, da so njihove regije svobodne od ideologije LBGT.

 

Češka republika

Češko obrambno ministrstvo je v ponedeljek, 27. septembra, sporočilo, da bo Češka do leta 2026 od izraelskega državnega podjetja Rafael pridobila sistem zračne obrambe kratkega in srednjega dosega Spyder, ki bo opremljen s štirimi baterijami in radarjem 3D. Naložba v višini 13,7 milijarde kron (537 milijonov evrov) bo nadomestila opremo sovjetske izdelave, ki jo ima češka vojska že od 70. let prejšnjega stoletja, in bo namenjena zaščiti mest, jedrskih elektrarn in drugih potencialnih ciljev.

Češki predsednik Miloš Zeman je v torek, 28. septembra, podpisal odlok o prepovedi kakršne koli ruske ali kitajske udeležbe pri oskrbi Češke z energijo, vključno z jedrsko energijo.

Češki notranji minister Jan Hamáček je v ponedeljek, 27. septembra, sporočil, da se Češka pripravlja, da bo – kot je prejšnji teden med obiskom Röszke (srbsko-madžarska meja) omenil predsednik vlade Andrej Babiš – poslala kontingent 50 policistov, ki bodo okrepili madžarske kolege ob srbsko-madžarski meji. Ta misija, ki se bo začela 15. oktobra in bo trajala do 15. decembra, za Češko ni prva, saj so češki policisti že napoteni na hrvaško-slovensko in grško-makedonsko mejo. “Češka republika jasno kaže, da kljub temu, da nimamo zunanje meje s schengenskim območjem, izražamo solidarnost in podpiramo tiste, ki imajo zunanje meje,” je dejal Hamáček. Češka je zagotovila tudi finančno podporo za gradnjo ograje na meji med Litvo in Belorusijo.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán se je v sredo, 27. septembra, mudil na kratkem obisku na Češkem. Potem ko ga je v praški vili Kramář sprejel njegov češki kolega Andrej Babiš, se mu je pridružil na srečanju s podporniki stranke ANO v gledališču v mestu Ústí nad Labem (Aussig ob Labi, severna Češka), kjer Babiš kandidira na naslednjih parlamentarnih volitvah: “Letos boste imeli volitve. Čeprav se ne želimo vmešavati v volitve v nobeni državi, saj morajo o usodi Čehov odločati Čehi, mi ni žal, da sem vas lahko danes obiskal,” je dejal na skupni novinarski konferenci. Ob tej priložnosti bo Babiš ponovno pohvalil preudarnost svojega madžarskega kolega pri obrambi schengenske meje pred poplavo migrantov leta 2015: “Če ne bi bilo [ograje na madžarski meji], bi bila najkrajša pot v Nemčijo […] prek Češke republike.” To je tudi eden od razlogov, zakaj Češka prispeva k prizadevanjem in na mejo s Srbijo pošilja približno 50 čeških policistov, da bi podprli svoje madžarske kolege.

 

Slovaška

Predsednik vlade Eduard Heger je izjavil, da na Slovaškem do konca leta 2021 ne bodo uvedene nove izredne razmere.

Po podatkih Eurostata se je inflacija avgusta povečala za 3,3 %.

Eden največjih slovaških proizvajalcev kovin, podjetje Slovalco (specializirano za aluminij), zmanjšuje proizvodnjo zaradi naraščajočih cen električne energije, stroškov dajatev za emisije in nizkih državnih nadomestil v okviru okoljskega sklada. 11 % peči bo zaprtih.

Od ponedeljka, 4. oktobra, nošenje maske pri pouku v šoli ni več obvezno.

Slovaške banke poročajo o rekordnih dobičkih. Avgusta 2020 so poročali o 254,3 milijona evrov dobička, avgusta 2021 pa o 511,4 milijona evrov.

Nedavna javnomnenjska raziskava, ki jo je za program Na Telo izvedla agencija Focus, je pokazala, da prvič po več kot dveh letih nobena od vodilnih političnih osebnosti v državi ne uživa več kot 50-odstotnega zaupanja. Z drugimi besedami, noben slovaški politik nima več pozitivnih kot negativnih mnenj. Vodja nacionalistov Marian Kotleba in nekdanji socialistični premier Robert Fico, ki odkrito nasprotujeta ukrepom Covida, sta vse bolj priljubljena.

 

Avstrija

Na deželnih volitvah, ki so potekale v nedeljo, 26. septembra, se je v Zgornji Avstriji prebila nova politična stranka Menschen Freiheit Grundrechte (MFG), ki nasprotuje zdravstvenim omejitvam, uvedenim pod krinko epidemije koronavirusov, ki jih stranka opisuje kot “sovražne do svobode”. Družba MFG je bila ustanovljena februarja lani in je prejela 6,23 % oddanih glasov ter tri sedeže v zgornjeavstrijskem parlamentu. Glede na anketo je 50 % volivcev, ki niso bili cepljeni, volilo nacionalno konservativno stranko FPÖ (ki je prav tako zelo kritična do ukrepov proti cepljenju), 25 % pa se jih je pridružilo MFG.

Isto nedeljo, 26. Septembra je prišlo do manjše senzacije na lokalnih volitvah v Gradcu, glavnem mestu Štajerske in drugem največjem mestu v Avstriji: Komunistična stranka Avstrije (KPÖ) – 0,69 % na zadnjih avstrijskih parlamentarnih volitvah -, ki je v tej regiji na jugovzhodu Avstrije tradicionalno dobro uveljavljena, je z 28 mandati postala vodilna stranka v mestu, 8 % glasov (+8,5 %) pred ÖVP odhajajočega župana Siegfrieda Nagla, ki je dosegla le 25,9 % (-11,8 %), Zelenimi (17,3 %), FPÖ (10,6 %), SPÖ (9,5 %) in neoliberalci (5,4 %).

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine