Piše: Klemen Pucko (Nova24tv)
Leto dni po prirejenih volitvah se zdi, da ima Aleksander Lukašenko položaj pod nadzorom. Ne le da je zatrl domačo opozicijo, s hibridno vojno je povzročil nesoglasja znotraj sosednjih držav in EU, ki podpirajo belorusko opozicijo.
Število nezakonitih prehodov litovsko-beloruske meje se je po pritisku EU na iraške oblasti močno zmanjšalo, zato pa je prišlo do povečanja prehodov na poljski in latvijski meji. Litva, Poljska in Latvija pri obvladovanju krize še naprej računajo na pomoč držav članic EU. Medtem mediji razkrivajo ozadje hibridnega vojskovanja, prirejenih sodnih procesov in prave razsežnosti izbruha pandemije v državi. Zaskrbljenost zaradi dogajanja so v skupni izjavi 23. avgusta izrazili zunanji ministri Litve, Latvije, Estonije in Poljske. Uporabo nezakonitih migrantov za destabilizacijo sosednjih držav so označili za kršitev mednarodnega prava. Želijo si, da o tem razpravljajo Združeni narodi, saj Belorusija s prisilnim pošiljanjem migrantov čez mejo krši mednarodne konvencije. Poudarili so še, da mora v Belorusiji priti do dialoga, izpusta političnih zapornikov in do organizacije novih volitev.
Stagnacija na mejah
Litva še naprej gradi ograjo na meji z Belorusijo. Svet so šokirali prizori z meje, saj so pripadniki beloruske mejne straže migrante proti njihovi volji pošiljali v Litvo. Pri tem so prestopili mejno črto, ozemlje Litve pa so zapustili šele po opozorilih litovske strani. Po litovskih ocenah bi naj ta čas na ozemlju Belorusije na prehod čakalo okoli 5.000 ljudi. Po poročanju DW namerava tudi Poljska zgraditi 2,5 metra visoko ograjo na poljsko-beloruski meji. Po podatkih je Poljska na tej meji doslej v avgustu zabeležila okoli 3.000 nezakonitih prehodov. Mejna straža je večini preprečila vstop v državo, več kot 500 tujcev pa so pridržali in so ta čas nameščeni v centrih za migrante. Poljska je na mejo poslala 900 vojakov. Latvijski parlament je zaradi vse večjega števila nezakonitih prestopov meje razglasil izredno stanje na meji. Latvija ima 175 kilometrov meje z Belorusijo, razglasitev izrednega stanja na meji pa pomeni, da bo država tja lahko poslala večje število vojakov in policistov. Latvija je po javno dostopnih podatkih med 10. in 25. avgustom zabeležila 544 nezakonitih prehodov meje. Latvijske oblasti so v eni od izjav medijem dejale, da se del iraških državljanov želi vrniti domov, saj so bili na mejo pripeljani pod prisilo.
Logistika migracij
Belsat poroča o raziskavi, ki so jo opravili ruski novinarji iz centra Dosie in nemški iz Der Spiegel. Ugotovili so, da je za prevozi migrantov stala državna turistična družba Tsentrkurort, ki je maja letos podpisala pogodbo z belorusko turistično družbo Oskartur, v okviru katere naj bi povečali turistično sodelovanje z arabskim svetom. Oskartour je zatem sklenil pogodbo z letalsko družbo Fly Bagdhad, ki je organizirala lete v Minsk. Državna turistična družba Tsentrkurort je tudi procesirala vizume za iraške državljane. Podatki kažejo, da je večina »turistov« prejela vizume za turistični namen lova v beloruskih gozdovih. Nekateri iraški gostje so na vizumih pri svojem bivališču napisali kar hotel Minsk in Belarus. Pogodbe za avtobusni prevoz turistov je Tsentrkurort sklenil z belorusko družbo Stroitur, ki je večkrat prevažala turiste iz arabskih držav z letališča v prestolnico Minsk. Raziskava je pokazala, da so skoraj vsi vizumi, dodeljeni iraškim državljanom, omenjali kontakte iz teh podjetij.
Sodni procesi proti opoziciji
Po podatkih beloruske opozicije je v državi ta čas 631 političnih zapornikov. Izpostavimo lahko primer 25-letnega moškega iz Minska, ki se je udeležil protestov in bil zaradi tega kar dvakrat obsojen za isti »zločin«. Po beloruski ustavi to ni dovoljeno. Pretresljiva je tudi zgodba Volhe Vyalichke, ki so jo oblasti obtožile oviranja dela policije na enem od protestov. Vyalichka je leta 2007 v mestu Grodna odprla hospic, kjer pomagajo hudo bolnim otrokom. Ob izbruhu novega koronavirusa je zagnala delavnico, v kateri so udeleženci šivali zaščitne obleke za zdravstvene delavce. Vyalichka je na lanskih volitvah kot neodvisna opazovalka spremljala dogajanje na voliščih. Ker je opozarjala na nepravilnosti, je bila oktobra za krajši čas celo zaprta, zatem pa je s svojo družino zapustila državo, saj naj bi ji oblasti grozile z odvzemom otrok. Šokanten je tudi primer Uladzimirja Malakhouskega, ki ima status invalida tretje stopnje in se ta čas bori z rakom. Država mu je nedavno odvzela že tako mizerno pokojnino in dodatek za invalidnost, zaradi domnevnih groženj policistom na protestu pa je bil obsojen na tri leta in pol zaporne kazni, prestaja pa jo v eni od zloglasnih kazenskih kolonij.
Prikrivanje razsežnosti pandemije
Pred tedni je prišlo do vdora v beloruske državne podatkovne baze. Analiza podatkov, ki jo je opravil portal CurrentTimeTv, je razkrila, naj bi lani zaradi pandemije umrlo kar 17-krat več ljudi, kot kažejo uradne številke. Po uradnih podatkih je leta 2020 v Belorusiji zaradi covida 19 umrlo 1.424 ljudi. Novi podatki o umrljivosti kažejo, da je leta 2020 umrlo 24.000 ljudi več kot povprečno v obdobju nekaj let pred tem. To pomeni, naj bi imela Belorusija lani večje povprečje smrti zaradi koronavirusne bolezni kot druge države Vzhodne Evrope in med drugim tudi večjo od držav Latinske Amerike. Lukašenko je lani trdil, naj bi pitje vodke in obiskovanje savne pomagalo preprečiti okužbo z virusom.
Lukašenko ostaja na oblasti
Lukašenko je domačemu prebivalstvu in delu naivnih Zahodnjakov dolga leta prodajal zgodbo o tem, da je neke vrste oče naroda. Lanski dogodki so pokazali, da še zdaleč ni tako. Režim je s svojimi dejanji pokazal, da mu za človeško trpljenje ni mar. Poleg represije nad lastnim ljudstvom je s prisilnim tihotapljenjem obubožanih oseb z Bližnjega vzhoda pokazal, da spoštovanja do njih, razen seveda ko gre za geopolitične cilje, nima. Z lažnimi obljubami so opeharili na tisoče ljudi, ki se sedaj razočarani vračajo domov. Kljub vsemu temu je Mednarodni denarni sklad (IMF) v okviru načrta za okrevanje po pandemiji Belorusiji dodelil skoraj 1 milijardo dolarjev pomoči. Beloruska opozicija je ogorčena, saj nadzora nad porabo teh sredstev ni. Vse kaže, da Vzhod Evrope čaka burna jesen.
