Piše: kulturnimarksizem.si
Padec Afganistana je sprožil novo migracijsko krizo. Toda za razliko od leta 2015 svojih meja nočejo odpreti le Madžarska in višegrajske države, ampak tudi Avstrija, Slovenija in Grčija, pa tudi Nemčija in Francija nista navdušeni. Je to dokaz neuspeha multikulturalizma? Ali je čas pokazal, da ima Madžarska prav?
Pravzaprav ste zadeli žebljico na glavico, saj vse več politikov v Zahodni Evropi spoznava, da je bilo kritiziranje Madžarske zaradi gradnje ograje na njenih mejah leta 2015 res napaka. Madžarska že šest let trdi, da je spuščanje množic migrantov neznanega izvora v Evropo samo zato, da bi rešili naše demografske in delovne težave, napačen odgovor. Namesto tega bi morali podpirati družine in pomagati na terenu na območjih spopadov. Madžarsko stališče ostaja jasno: če bomo povabili druge izven Evrope, bomo spremenili kulturno identiteto Evrope, to pa bi bil izziv za našo kulturno in krščansko dediščino. Tega ne smemo dovoliti, zato se zavzemamo za ustavitev migracij.
Vendar Bruselj vztraja pri svoji ideološki agendi kvot in delitve migrantov. Zakaj elita EU obrača hrbet državam članicam? Morda se iz brexita nismo ničesar naučili?
Vidimo, da nekateri levoliberalni politiki v Bruslju poskušajo izsiljevati države članice, ki ne sledijo njihovemu stališču glede ključnih vprašanj, kot so migracije. Organizirajo politični lov na čarovnice, prikrit kot postopek za ugotavljanje kršitev, ki ne upošteva pogodb EU. Oglejte si Evropski parlament: Zdaj želijo Komisijo celo tožiti pred Sodiščem EU samo zato, ker je ravnala tako, kot so se predhodno dogovorile države članice in celo sama predsednica Komisije von der Leyen. Vendar pa je zaskrbljujoče, da se zdi, da se evropske institucije ukvarjajo z lastnimi ideološkimi razpravami, katerih cilj je spraviti Madžarsko ali Poljsko na kolena, medtem ko spregledamo resnične probleme, kot sta iskanje rešitve za množične migracije ali preprečevanje utrujenosti od širitve. Po izstopu Združenega kraljestva si preprosto ne moremo privoščiti, da bi izgubili tudi države pristopnice. Če je torej mogoče učinkovito rešitev zgornjih težav najti le na individualni ravni, bi morali pristojnosti vrniti državam članicam. Naš dolgoletni moto je, da ne potrebujemo globlje, temveč pametnejšo Evropo, pri čemer je treba poglobiti povezovanje le na tistih področjih, kjer je skupno ukrepanje najučinkovitejše, kot je na primer obramba.
Več si lahko preberete TUKAJ.
