Piše: Metod Berlec, C. R.
V oddaji »Beremo« smo se pogovarjali s pravnikom, sociologom, nekdanjim predsednikom Ustavnega sodišča Republike Slovenije, rektorjem Nove univerze in prvim človekom Katedrale svobode prof. dr. Petrom Jambrekom, ki je komentiral aktualne politične razmere. Objavljamo prepis tega zelo zanimivega pogovora.
DEMOKRACIJA: Gospod Jambrek, lepo pozdravljeni v oddaji Beremo. V tej oddaji sva že predstavila zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek – Novi prispevki za slovenski pomladni program in še drugi del tega zbornika Soglasje za zgodovinski trenutek – Pot do zmage in naloge nove vlade. Nedvomno je bilo s tem opravljeno veliko intelektualno delo, ki je vsaj malo prispevalo k političnim spremembam in bo, upajmo, pomagalo novoizvoljeni slovenski vladi pri njenem delu?
Dr. Peter Jambrek: Hvala lepa za spodbudne besede. Mi smo se tega posla nekako lotili v lastno veselje in ustvarjalno zadovoljstvo, z upanjem, da bodo tudi bodoči ministri, vlada in drugi, ki se ukvarjajo z javnimi zadevami, to predelali to in morda potegnili ven kakšno idejo. Vedeli smo, da ta obsežna knjiga, ki ima več kot tisoč strani, ne bo neko gradivo v predvolilni kampanji. Pred volitvami so namreč čisto druge naloge pred strankami, ki hočejo priti v parlament …
Bolj preprosta sporočila torej?
Da. Dobivali smo tudi namige od naših prijateljev iz politike, naj bomo nekoliko krajši, ampak jih nismo ubogali. Tako se nam je ta zbornik valil do sedanjega obsega. Je pa tako, da dobiva na pomenu šele zdaj, po volitvah. Pravzaprav je šele ta sedanja vlada znotraj duhovnega toka, ki ga je ta knjiga nakazala na obsežen, raziskovalno utemeljen način.
Če se še malo vrneva nazaj. Med najinim zadnjim pogovorom, ki sva ga imela v tej oddaji pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, ste dejali, da je zadnji šef partije Milan Kučan v zadnjih letih oz. v zadnjem času naredil dve veliki napaki. Če vas povzamem: prva napaka je bila, da je v Golobovo vlado vpeljal premočno radikalno Levico, ki je prinesla etatistično zapravljanje in visoke davke. Druga njegova napaka pa je bila, da je popustil Jankoviću in pred volitvami podprl Goloba, čeprav bi na premierskem položaju morda raje videl Vladimirja Prebiliča. In kot vidimo, se mu ni izšlo. Stranke Golobove koalicije so bile poražene in so pristale v opoziciji.
Da. In mislim, da sva takrat imela prav, to se je izkazalo pri vseh teh dejstvih, pri sestavljanju vlade in koalicijskih pogajanjih za breme pri tistem, kar Kučan poskuša, odkar ga poznamo, uveljaviti. In to je dominacija njegovega levega bloka ob neki mehki politiki, ki dopušča tudi sodelovanje z nekom iz nasprotnega tabora – kot nek figov list; torej omilitev trde leve politike, ki jo je Kučan zelo dosledno, čeprav več ali manj intimno uveljavljal. Ves čas od osamosvojitve dalje, ko je bil Kučan prisiljen in je zavestno pristal na tesno kolaboracijo z Demosom – saj drugega mu ni preostalo. Bil je namreč stisnjen med Miloševićem, JLA in lastnim ljudstvom. Izbral je neko vmesno možnost, torej sodelovanje z Demosom, in to politiko vodil vse do pred kratkim. Skoraj 30 let je vedno poskušal sestavljati »svoje« vlade, preko svojih adlatusov, z nekim »figovim listom«, ki se je pojavil z desne strani, in opravičeval neko širino, splošno sprejemljivost in normalnost svoje leve opcije. To je začuda prenehal početi ob nastopu Golobove vlade, torej leta 2022. Ta vlada je sicer navzven najprej kazala neko liberalno širino, a se je izkazala za najtršo partijsko kadrovsko sestavo in politično linijo.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
