On je! Vsepovsod pri nas navzoč je,
čim odprem današnji dnevnik glavni,
je v rubriki vsaki, še v poplavni
in tam, kjer je prostor za otročje.
On je! V notranji politiki prisoten,
pa v zunanji, zlasti še v kulturi,
in celo v prispevku o dresuri,
tam, kako neznansko je pohoten.
On je! V športni najdeš ga rubriki,
češ da zopet bil je v koš metalec,
da pa ve se, kdo je zmagovalec,
srečaš ga še tam na barvni sliki.
On je! V črni kroniki gost reden,
vsak dan se vsaj trikrat ga omeni,
rad sprehaja prav po tej se sceni,
tu morda je najbolj neposreden.
On je! List še zadnji če obrnem,
dnevnik opisuje njega delo,
vsak večer, kaj ga bo doletelo,
vsepovsod navzoč je, če stvar strnem.
On je! Vseprisoten v glavnem toku,
opisuje se ga prav natanko,
je kot svojčas Tito ali Franco,
kot Onassis, gazda na otoku.
On je! Spet slabo mi je postalo,
saj povsod straši me in preganja,
ni poti iz obsesije stanja,
čutim, da se mi bo odpeljalo.
On je! To povem vam poznavalsko,
vse vsebine v medijih diktira,
jaz pa moram, padla je ovira,
na njegovo kliniko avstralsko.