Piše: C. R.
Madžarska
7. avgusta je začel veljati odlok, ki z zdravstvenega vidika blaži vstopne pogoje za Madžarsko, saj je zdaj za vstop potreben zgolj negativen test PCR. Na Madžarskem se zdaj priznavajo neevropski zdravstveni potni listi (vključno s potnimi listi držav OECD in Nata, Rusije, Emiratov, Bahrajna, Azerbajdžana, Kazahstana, Kirgizije, Uzbekistana in Turčije).
Po nedavni anketi inštituta Századvég za dnevnik Népszava 42 % Madžarov meni, da obstaja nevarnost propagande LGBT v šolah, medtem ko 27 % opozicijskih volivcev želi podpreti stališče vlade na referendumu o zakonu o zaščiti otrok. V tem primeru Madžari večinsko nasprotujejo propagandi LGBT v tisku, ki je namenjena otrokom (88 %), in ideji, da bi mladoletnikom omogočili dostop do operacij za spremembo spola (91 %).
Orsolya Ferencz, pooblaščenka madžarskega zunanjega ministrstva za vesolje, je v četrtek, 12. avgusta, sporočila, da bo drugi madžarski kozmonavt na Mednarodno vesoljsko postajo odpotoval pred letom 2025, tj. v naslednjih štirih letih. Prvi Madžar, ki se je udeležil vesoljske misije, je bil pilot madžarskih zračnih sil Bertalan Farkas leta 1980 na misijah Sojuz 36 in Sojuz 35, ko je približno osem dni preživel na vesoljski postaji Saljut 6. Njegova takratna misija ima vpliv še danes, saj, kot se spominja Orsolya Ferencz: “Zaradi misije Bertalana Farkasa je Madžarska še vedno v samem vrhu na področju merjenja sevanja. Trenutno je madžarski sistem za merjenje sevanja še vedno na vesoljski postaji in stalno deluje.
Poljska
Več tisoč ljudi je v soboto, 7. avgusta, protestiralo proti obveznemu cepljenju in izključevanju prebivalcev v zgornješlezijski metropoli Katovice. Poljske oblasti doslej niso sprejele nobenih ukrepov v tej smeri, vendar izjave ministra za zdravje Adama Niedzielskega in zlasti podpredsednika vlade in vodje stranke PiS Jaroslawa Kaczyńskega nakazujejo, da bi se lahko tudi Poljska usmerila v to smer.
Nedavni preobrati v beloruski politični krizi, zaradi katerih je Poljska podelila politični azil sprinterki iz sosednje države, ki je neupravičeno odkrito kritizirala svoje trenerje, ki so bili tik pred uvedbo sankcij, niso prav nič izboljšali razpoloženja med Belorusijo in njenimi zahodnimi sosedami. Župan Minska Vladimir Kučarev, tesni zaupnik predsednika Lukašenka, je pozval supermarkete in nakupovalne centre v prestolnici, naj s svojih “najboljših polic” umaknejo izdelke iz držav, ki so uvedle sankcije proti državi, zlasti iz Poljske, Litve in Ukrajine. “Različne države so proti nam uvedle sankcije – Ukrajina, Litva, Poljska – in njihovi izdelki (sladkarije, čaji, piškoti, pecivo) so na najboljših policah v trgovinah! Povejmo naravnost: ali se razmere spremenijo ali pa ukrepamo. Menim, da bi bilo treba takšno odločitev sprejeti na ravni celotne države,” je dejal.
Nekdanji liberalni predsednik poljske vlade Donald Tusk, ki je prevzel vodenje opozicijske Državljanske platforme (PO), je 6. avgusta zahteval odstranitev krščanskih križev iz šol in drugih javnih zgradb, kamor so jih postavili v devetdesetih letih po padcu komunističnega režima. “Javni prostori, naj bo to sejm ali šola, morajo biti brez verske simbolike […] Želim, da so cerkve, ne javni uradi ali šole, prostor, kjer se verniki lahko srečujejo in molijo,” je dejal. Minister za izobraževanje Przemysław Czarnek (PiS) se je na te provokativne pripombe v državi, ki je zelo zavezana svoji katoliški tradiciji – 90 % Poljakov je katoličanov -, ostro odzval: “Na Poljskem imamo versko svobodo, o tem, ali so v šoli verski simboli, pa v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in poljskih sodišč […] odločajo starši in vodstvo šole. Imamo svobodo, ne pa diktature levice in ateizma kot na Zahodu.”
Nov preobrat v težavnih odnosih znotraj vladajoče koalicije tako imenovane “združene” desnice. Tiskovni predstavnik vlade Piotr Müller je v torek, 10. avgusta, napovedal razrešitev podpredsednika vlade Jaroslawa Gowina, ki je tudi vodja stranke Porozumienie, zaveznice PiS, … zaradi resnih nesoglasij glede izvajanja programa poljske reorganizacije.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je 9. avgusta, leto dni po svoji ponovni izvolitvi, na tiskovni konferenci pozval k normalizaciji odnosov med svojo državo in Poljsko, s katero po njegovih besedah “na različnih ravneh poteka neuradni dialog […]”. “Vidimo, da se poljske oblasti zavedajo, v kakšni zagati so, mi pa sedimo z njimi […] Zakaj bi se borili s [poljskimi] podjetji ali s Poljaki? Zakaj bi morali? Z njimi je normalno živeti.”
Sejm je v sredo, 11. avgusta, v prvi obravnavi sprejel tako imenovani zakon “Lex-TVN”, ki določa, da radijskih in televizijskih postaj, ki oddajajo na Poljskem, ne smejo večinsko nadzirati podjetja s sedežem zunaj Evropske unije.
V petek, 13. avgusta, je v Varšavi, kjer se je rodil leta 1942, umrl Henryk Hoser, velika osebnost poljske Cerkve, nekdanji nadškof v Varšavi in Pragi (2008-2017) ter posebni apostolski gost v Medžugorju.
Nemški kardinal Gerhard Müller, nekdanji prefekt Kongregacije za nauk vere, je v intervjuju, ki ga je 8. avgusta objavila konservativna revija Do Rzeczy, komentiral obsodbo očeta Dariuša Oka zaradi članka v reviji Theologisches o gejevski mafiji v Katoliški cerkvi: “Kot Nemca me je sram, da je v moji domovini ponovno mogoče obtožiti in obsoditi poljskega znanstvenika zaradi razkrivanja dejstev. V povezavi s tem, kar se je zgodilo poljskemu znanstveniku iz Krakova, bi morali tisti, ki jih zanima zgodovina, takoj zazvoniti.”
Ameriški predsednik Joe Biden je v torek, 10. avgusta, imenoval Marka Brzezińskega za novega veleposlanika ZDA na Poljskem. To imenovanje mora uradno potrditi še senat. Mark Brzeziński je sin poljsko-ameriškega politologa Zbigniewa Brzezińskega, ki je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja svetovalec ZDA za nacionalno varnost pod vodstvom Jimmyja Carterja, in vnuk Tadeusza Brzezińskega, poljskega diplomata iz Galicije, ki je bil poljski konzul v Lillu, Leipzigu, Harkovu in nato v Montrealu, kjer se je nastanil po letu 1945, ko je bila Poljska pod sovjetsko zasedbo. Mark Brzeziński je pred tem delal v administraciji predsednika Obame, bil je veleposlanik ZDA na Švedskem (2011-2015) in leta 2009 prejel red za zasluge Republike Poljske.
Slovaška
Slovaški zdravstveni organi so se v sredo, 11. avgusta, odločili, da prilagodijo ukrepe za nadzor virusa na regionalni ravni in – vsaj za zdaj – prenehajo izvajati splošne ukrepe za celotno državo.
Češka republika
Češki poslanci so v ponedeljek, 9. avgusta, zavrnili predlog zakona, ki ga je predstavila poslanka Karla Šlechtova (ANO) in ki bi istospolnim parom omogočil rojstvo otrok. “Če bi bil ta predlog sprejet, bi to pomenilo resen precedens za druga področja,” je dejal vodja poslanske skupine krščanskih demokratov Marian Jurečka (KDU-ČSL, opozicija). Ker so bila mnenja o tem vprašanju zelo deljena, glavne parlamentarne skupine – vključno s stranko ANO predsednika vlade Andreja Babiša – niso izdale navodil za glasovanje.
Latvija
V zadnjem času se veliko govori o migracijski krizi na litovsko-beloruski meji, kjer že več mesecev poteka množičen pritok migrantov z Bližnjega vzhoda. Vendar pa te razmere vplivajo tudi na sosednjo Latvijo, ki prav tako meji na Belorusijo. Med 6. in 8. avgustom je 349 nezakonitih migrantov (večinoma Iračanov in Afganistancev) nezakonito prečkalo latvijsko mejo iz Belorusije. Zato se je latvijska vlada v ponedeljek, 10. avgusta, odločila razglasiti izredne razmere na meji z Belorusijo, kar je na Twitterju sporočila notranja ministrica Maria Golubieva. Ta ukrep omogoča latvijski vojski, da okrepi mejno stražo.
Litva
Litovski parlament je v sredo, 11. avgusta, odobril gradnjo ograje na meji z Belorusijo – 550 km bodeče žice, ki naj bi stala 150 milijonov evrov – za reševanje trenutne migracijske krize, saj beloruska vlada organizira ali vsaj omogoča prihod migrantov z Bližnjega vzhoda na mejo med državama, saj jim ne nasprotuje. “Skupno mejo z Belorusijo je treba čim prej utrditi in zagotoviti njeno verodostojnost,” je dejala litovska notranja ministrica Agne Bilotaite. Ograja, ki je podobna ograji, ki jo je pred nekaj leti na svoji južni meji postavila Madžarska, naj bi bila končana v nekaj mesecih.
Protestni shod proti zdravstvenemu potnemu listu se je v torek (10.) v litovski prestolnici Vilna sprevrgel v izgrede.