Piše: L. B.
Vlada je včeraj obiskala Podravsko regijo. Najprej se je sestala na ptujskem gradu, nato pa so se začeli ločeni programi predsednika vlade ter ministric in ministrov. Člani vlade RS so se srečali s predstavniki podjetij, zavodov, občin in drugih deležnikov v regiji, regijski obisk pa se je zaključil na javni tribuni o razvoju in perspektivah Podravske regije v Mariboru.
Predsednik vlade Janez Janša se je srečal z županom občine Ormož Danijelom Vrbnjakom. Občina Ormož ima veliko starejšega prebivalstva, število delovno aktivnega prebivalstva pa se zmanjšuje, kažejo podatki. Občina se sooča z velikimi gospodarskimi in socialnimi problemi, njen razvoj zastaja, vendar ima dobre priložnosti za razvoj gospodarstva s pomočjo površin. Župan in predsednik vlade sta se pomenila o različnih temah za razvoj občine Ormož, predvsem o sofinanciranju investicij v regiji na primarni ravni zdravstva in na področju infrastrukture, ter o drugih projektih, ki zajemajo občino Ormož.
Nato je sledil ogled ormoškega gradu, kjer je Janez Janša podal izjavo o razvoju občine Ormož v prihodnosti: »Tu so investicije, ki prihajajo iz različnih virov, iz državnega in evropskega, v naslednjih letih pa bodo zagotovile dovolj sredstev, tako da se bo gospodarski zagon bistveno pospešil, da bo več dobro plačanih delovnih mest.« Predsednik vlade je prepričan, da se bodo vse investicije in projekti uspešno izvedli, ker so tam ljudje, ki znajo pravočasno načrtovati, zagotoviti in izpeljati vse postopke. Poudaril je, da sedanja vlada podpira skladen regionalni razvoj.
Janez Janša se je potem srečal še z županom mestne občine Maribor Sašo Arsenovičem. Nadaljevala sta svoj pogovor od novembra lani, kjer sta prav tako govorila o priložnostih razvoja mariborske mestne občine.
Kasneje je premier Janša obiskal podjetje Skylabs, katerega srednjeročna vizija je razvoj v eno izmed prepoznavnih blagovnih znamk na področju razvoja elektronskih sistemov in informacijskih tehnologij s poudarkom na robustnosti in zanesljivem delovanju s sloganom: “Spremenimo ekonomijo vesolja.” Razvili so bistveno tehnologijo, torej edino evropsko majhno programsko procesno jedro, sposobno zanesljivega delovanja v ekstremnih razmerah, kot je vesolje in modul za tokovno zaščito za preprečevanje tokovnih konic, ki so posledica sevalnih učinkov. Podjetje je dobilo zlato priznanje s področja inovacij na mednarodnem sejmu MOS. Septembra 2020 pa je, ob finančni podpori MGRT in ESA, v vesolje izstrelilo prvi slovenski nano satelit Trisat – istočasno z drugim slovenskim satelitom Nemo HD. Predsednik vlade je poudaril, da še ni znano, kako se bo razvila tehnologija za raziskovanje vesolja, a vendar je prepričan, da se bo veliko investiralo v to področje.
Janez Janša je prav tako obiskal mariborsko Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Pogovor z vodstvom fakultete je zajemal digitalizacijo, razvoj nove tehnologije, delo fakultete na področju kibernetske varnosti in sodelovanje v kompetenčnih centrih za kibernetsko varnost. Sodelujejo pri digitalizaciji različnih procesov, kjer si pomagajo z umetno inteligenco. Izpostavili so različne projekte, kot so: projekti o oddaljeni diagnostiki, navigacija za osebe s posebnimi potrebami, projekt spremljanja kmetijske produkcije in ekonomike kmetovanja, projekt spremljanje razvoja gozdov in rasti dreves. Omenjeno je bilo delo na slovenskih vesoljskih tehnologijah in visoko stopnjo miniaturizacije v vesolju.
Predsednik vlade je povedal, da vesolje predstavlja daleč največji prostor za preboj novih priložnosti in izjavil: »Maribor vidimo kot generator razvoja«. Podal je mnenje, da bo treba razmisliti tudi, kaj bi naredili, da bi mladi ostali doma in ne odšli živet v tujino. Več kot je mladih izobražencev doma, boljše so možnosti za razvoj države.
Na koncu je dodal še nekaj besed glede epidemije in omejitvenih ukrepov: »Imamo vse možnosti za to, da v prihodnosti ne zaostrujemo ukrepov, ne omejujemo javnega življenja, prihaja pa podobna nevarnost kot lani, saj prihaja nov val z delta varianto, kjer precepljenost 60% ne zadošča več,« in poudaril, da imamo raznovrstnega cepiva dovolj, da so stranske posledice cepljenja zanemarljive, zaradi česar ni nobenega razloga, da se ne po cepimo in preprečimo morebitni hujši jesenski epidemiološki val.
