Piše: C. R.
“Na Češkem prevladuje mnenje, da je pobuda treh morij bolj grožnja kot priložnost.” – Prof. Piotr Bajda v poročilu za pobudo 3 morja Insight analizira. Pojasnjuje, da bi po mnenju Prage večje sodelovanje v pobudi lahko vodilo v izgubo njenega položaja v regiji ali poslabšanje odnosov z Nemčijo in Evropsko unijo.
Avtor poročila jasno poudarja, da češka vlada še vedno ni opredelila, kakšen pomen ima 3SI za njeno regionalno politiko in kakšno vlogo naj bi imela Češka pri tem projektu. Politolog opisuje, da pobuda na celotnem češkem političnem prizorišču praktično ne vzbuja navdušenja.
Zemanov pristop
Piotr Bajda v poročilu piše, da Miloš Zeman sam in politični krogi okoli češkega predsednika – komunisti iz KSČM in populisti iz stranke Svoboda in neposredna demokracija – kažejo malo ali nič zavezanosti projektu 3SI. “Od pobude se je oddaljil celo na videz najbolj zainteresiran predsedniški tabor. Na spletni strani predsednika Zemana v rubriki, ki predstavlja dejavnosti predsednika države, ni omenjena niti njegova udeležba na zadnjih dveh vrhih 3SI,” je zapisano v analizi.
Češki komunisti iz KSČM, ki podpirajo Zemana, so do te zamisli še bolj sovražni. Piotr Bajda navaja, da stranka na svoji spletni strani sicer trikrat omenja 3SI, vendar vedno v kontekstu zunanje politike ZDA. Analitik ugotavlja, da je skupina pobudo prvič omenila med obiskom predsednika Donalda Trumpa julija 2017 na vrhu 3SI v Varšavi, ko je trdila, da so bile tam podane “rusofobične izjave v podporo 3SI in vodilni vlogi Poljske”.
Nič boljše niso naslednje povezave, saj češki komunisti najprej zapišejo, da gre za geopolitični projekt, ki “pod krinko energetske varnosti želi distribuirati preplačani ameriški utekočinjeni plin iz plinskega pristanišča Swinoujscie”, nato pa uradno potrdijo, da 3SI ne bodo podprli, ker gre za “ameriški projekt, katerega cilj je krepitev energetskega in vojaškega vpliva ZDA v Evropi”.
SPD in Babiševo politično okolje
Prof. Bajda vidi podoben položaj v primeru druge proruske in kitajske stranke, ki uživa naklonjenost predsednika Zemana. Po mnenju analitika je stranka Svoboda in neposredna demokracija (Svoboda a přímá demokracie, SPD) projekt 3SI omenila le enkrat, in še to le v zvezi s češko-ameriškimi odnosi. Besedilo vsebuje komentar skupine po srečanju predsednika vlade Andreja Babiša z ameriškim državnim sekretarjem Antoniom Blinkenom; v tem komentarju je češka vlada obtožena, da sprejema diktat ZDA pri vojaškem ali energetskem sodelovanju. V SPD so prepričani, da ameriška administracija na ta način izkorišča projekt 3SI in želi omejiti češko izbiro cenejših kitajskih ali ruskih ponudb, analizira Bajda.
V primeru Adreja Babiša in njegovega kabineta avtor poročila pojasnjuje, da tako češki predsednik vlade kot stranke, ki sestavljajo vladajočo koalicijo (skupina ANO in češki socialdemokrati iz ČSSD), tudi ne namenjajo veliko prostora 3SI.
Odnos opozicije
Piotr Bajda meni, da ima češka opozicija do pobude podoben odnos. “Liberalna Piratska stranka tega vprašanja sploh ne obravnava, drugi opozicijski tabor okoli konservativne ODS pa prav tako ne izstopa in ohranja podobno distanco,” pravi Bajda. Opozarja, da se je o tem vprašanju izrekel le eden od voditeljev stranke, Aleksandr Vondra.
Vondra navaja: “3SI je pomemben poljsko-romunsko-hrvaški projekt, katerega glavni cilj je izgradnja komunikacijske infrastrukture sever-jug v interesu celotne regije, saj so prejšnje naložbe vzhod-zahod koristile predvsem Nemčiji in Rusiji. Sodelovanje Nemčije pri gradnji Severnega toka 2 družbe 3SI je dodatna spodbuda pri odzivanju na grožnje energetski varnosti in hibridne dejavnosti Rusije v regiji.” Bajda hkrati omenja, da nekateri komentatorji v citiranem politiku vidijo tip bodočega zunanjega ministra.
Zamisel češkega predsednika ni našla odmeva
Piotr Bajda meni, da je “vir težav pri opredeljevanju odnosa Češke republike do 3SI v tem, da ni opredeljena vloga, ki bi jo morala imeti 3SI v češki zunanji politiki. Navedena češka politika kaže šibkost do pobude v zvezi z uresničitvijo plovnega kanala Oder-Elbe-Donava po zamisli Miloša Zemana, ki je mimogrede edini infrastrukturni projekt, ki ga je Češka uvrstila na seznam skupnega interesa,” je dejal Bajda.
Profesor Bajda se spominja, da je urad češkega predsednika pred vrhom 3SI leta 2018 v Bukarešti posameznim ministrstvom poslal prošnjo, da bi ugotovil, ali so zainteresirana za pripravo seznama infrastrukturnih projektov. Vendar se je izkazalo, da se Zemanu ni odzvalo nobeno ministrstvo in da je bila predsednikova zamisel edina.
Pomisleki češke strani
Poročilo vsebuje poglobljeno analizo razlogov, zakaj se je Praga oddaljila od projekta 3SI. Piotr Bajda pojasnjuje, da češki strokovni ali politični krogi pobudo obravnavajo kot lasten projekt Poljske, o katerem Višegrajska skupina ni razpravljala.
“Strahovi, da bi sodelovanje v 3SI lahko povzročilo poslabšanje odnosov z Nemčijo, so še posebej živi,” piše strokovnjak za 3SI. “Pravzaprav je nekakšna dogma češke diplomacije, da v odnosih z Berlinom vodi nekonfliktno zunanjo politiko, zlasti na področjih, ki niso prednostna,” dodaja profesor Bajda. Politologinja tudi ugotavlja, da je na spletni strani češkega ministrstva za zunanje zadeve to vprašanje uvrščeno na prvo mesto v hierarhiji pomembnosti odnosov Češke republike v Evropi. Praga je na projekt pogledala z bolj prijaznim očesom šele po prvi izjavi o pristopu Berlina k 3SI,” ugotavlja analitik.
Odnosi z ZDA in EU
Piotr Bajda še piše, da poleg pomislekov glede projekta kot izvirne zamisli Varšave, ki bi lahko ogrozila češko-nemške odnose, nekateri češki komentatorji in strokovnjaki v pobudi vidijo priložnost za krepitev položaja Poljske v odnosih z Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Bajda v izjavah čeških strokovnjakov ali politikov vidi zaskrbljenost, da je cilj Poljske nekakšna prisvojitev stikov med Srednjo Evropo in Združenimi državami. Varšava želi biti najpomembnejši predstavnik regije v odnosih z Washingtonom in bi s tem omejila razvoj odnosov drugih prestolnic z ZDA,” je stališče čeških sosedov predstavil Piotr Bajda.
V besedilu je zapisano: “Za Čehe je bil takšen simbol, da predsednik Miloš Zeman ni prejel vabila v Belo hišo, medtem ko so bila izdana številna vabila na srečanja Donalda Trumpa in Andrzeja Dude.” Hkrati se poljski ukrep razume kot želja, da bi Varšava izkoristila 3SI in dobre odnose z Washingtonom ter Evropski komisiji preprečila uporabo postopka iz člena 7 Lizbonske pogodbe (zaradi resne kršitve evropskih vrednot iz člena 2) v dvostranskih odnosih,” pojasnjuje Piotr Bajda.
Strokovnjak dodaja, da Čehov ne skrbi le vprašanje odnosov med Prago in Washingtonom, ko gre za 3SI. Prof. Bajda meni, da bi Čehi v projektu lahko videli potencialno škodo za svojo podobo tudi v odnosu do Evrope, saj bi po njihovem mnenju pobuda lahko pomenila grožnjo ločenemu projektu od EU. Ta skrb se kaže zlasti v primeru predsednika vlade Babiša, katerega nejasne poslovne dejavnosti zanimajo nadzorne institucije EU (primer gradnje ekskluzivnega konferenčnega centra Čapí Hnízdo ali Štorkljino gnezdo),” piše v analizi.
Med Kitajsko in Rusijo
Prof. Bajda meni, da je razlog za pomanjkanje močnega sodelovanja Češke republike v 3SI tudi v raznolikosti politične scene, kar zadeva odnos do Kitajske in Rusije. “Del češkega političnega razreda bi rad videl Peking kot strateškega partnerja za celotno regijo (zlasti predsedniška sredina, SPD in KSČM), vladajoča koalicija ANO in ČSSD bi rada vzpostavila odnose s Pekingom na podlagi političnega pragmatizma, druge opozicijske stranke pa v tesnejših odnosih s Kitajsko vidijo več nevarnosti kot priložnosti,” je zapisano v poročilu Piotra Bajde.
Kot smo prebrali v poročilu, bi si tudi velik del političnega prizorišča želel otoplitve odnosov z Rusijo – zlasti predsedniška sredina, SPD in KSČM. Prof. Bajda opozarja, da si je vlada prizadevala utrditi pragmatične češko-ruske odnose, vendar je razkritje informacij o vpletenosti ruskih vohunskih služb v eksplozije v skladišču streliva v Vrběticah leta 2014 povzročilo znatno poslabšanje odnosov s Putinom. Prof. Bajda meni, da so opozicijske stranke še bolj odločne do Moskve, kar dokazuje tudi preimenovanje trga, na katerem je rusko veleposlaništvo, v trg Nemcova (vladajoča Piratska stranka v Pragi).
Želja po sodelovanju
Piotr Bajda ugotavlja, da se Čehi počutijo bolj kot prosilci kot soustvarjalci 3SI. “Zato je mogoče, da je dodaten element, ki vpliva na češki odnos, poseben občutek, da Poljska Prage ne upošteva, da je ne obravnava kot partnerico,” piše politolog.
V poročilu je sedanja vloga Češke republike v projektu opredeljena kot “previdna opazovalka”, ki je “pripravljena bolj sodelovati v projektu, če to ne bo oviralo odnosov Prage z Berlinom in Evropsko komisijo.
Vendar pa Piotr Bajda ugotavlja, da ni nujno, da bo vedno tako, in, kot že omenjeno, opaža spremembo in vse bolj naklonjen odnos Prage do 3SI. “Odkar je Tomáš Petříček prevzel resor ministra za zunanje zadeve (češko zunanje ministrstvo vodi od oktobra 2018 do aprila 2021) in so se pojavili znaki zanimanja za projekt s strani Evropske komisije in Nemčije, so Čehi prenehali ostentativno oporekati 3SI,” ugotavlja strokovnjak. Vendar svari pred prehitrim optimizmom, saj Čehi še niso opredelili svoje vloge v projektu in “odnos Prage do 3SI je pogojen in povezan predvsem z odnosom zgoraj omenjenih zunanjih akterjev in ne z odnosi v srednjeevropski regiji.
Razlogi za spremembo odnosa
Vendar pa avtor poročila vidi več dejavnikov, ki bi lahko dodatno spremenili odnos Češke republike do 3SI. Eden od njih je dejstvo, da ima pobuda v Združenih državah dvostrankarsko podporo in da si vlada v Washingtonu prizadeva za 3SI. Piotr Bajda meni, da se bo Praga “skušala razglasiti in predstaviti kot država, ki se zavzema za regionalno sodelovanje, v upanju, da bo izboljšala češko-ameriške dvostranske odnose”.
Drugi element, ki bi lahko spremenil stanje, je imenovanje vladnega pooblaščenca (po poljskem vzoru), odgovornega za usklajevanje sodelovanja v pobudi, meni profesor Bajda. Navaja zakulisne informacije, da je bila odločitev o imenovanju že sprejeta in da bo položaj zasedel namestnik ministra za promet Jan Sechter.
Prof. Bajda opisuje, da je Sechter dolgoletni javni uslužbenec in diplomat, ki je bil med drugim veleposlanik Češke republike v Varšavi. Strokovnjak za 3SI poudarja, da bi “takšno imenovanje lahko potrdilo, da je eden od pogojev za večje češko sodelovanje v projektu ohranitev njegove izključno gospodarske narave, Čehi pa se bodo uprli vsem poskusom politične uporabe 3SI, zlasti proti Evropski uniji ali Zvezni republiki Nemčiji.
Poleg tega poročilo med drugim navaja analizo neodvisnega think-tanka Institut pro politiku a společnost, katerega delo vodi Jan Macháček, podpisnik znamenite Listine77 in soustanovitelj tednika Respekt. Prof. Bajda pojasnjuje, da ta analiza vključuje priporočilo Pragi, naj se bolj vključi v 3SI, saj “obstaja nevarnost, da bo Republika ostala v ozadju pri največjem regionalnem projektu po širitvi EU v letih 2004 in 2007”.
Kaj lahko stori Poljska?
Poročilo ne ugotavlja le trenutnega odnosa Prage do projekta 3SI. Prof. Bajda predlaga tudi rešitve, ki bi lahko spremenile razmere in spodbudile Češko republiko k večji aktivnosti v okviru pobude.
Piotra Bajda meni, da je treba nadaljevati promocijske dejavnosti v čeških medijih, ki bi dosegle vedno več novih naslovnikov. “Priporočljivo bi bilo aktivirati poljsko-češki forum na področju promocije 3SI, npr. z razpisom natečaja za projekte, ki jih izvajajo nevladne organizacije ali strokovne institucije,” je zapisano v poročilu. “Pomembna gesta do Češke republike bi bilo imenovanje pooblaščenca za dvostranske stike v novem uradu za mednarodno politiko v kancleratu predsednika Republike Poljske.” – Prof. Bajda je dejal.
Celotno poročilo je na voljo TUKAJ.
Vir: Trimarium.pl
