Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Mag. Lojze Dolinar je pred nekaj meseci postal prvi Slovenec, ki je zasedel položaj podžupana mesta Celovec, v oddaji ga je gostil dr. Jože Možina. Med drugim sta se pogovarjala tudi o sprevrženosti medijske in politične krajine v Sloveniji. “V moji družini smo trpeli pod vsemi -izmi, tako pod fašisti kot tudi pod nacisti in komunisti, zato meni ni treba nikomur razlagati, kako potreben bi bil ta dialog, to je zagotovo stvar kulture,” je dejal Dolinar, ki meni, da ne moreš nikogar k dialogu siliti, ti pa to narekuje zdrava pamet, po drugi strani pa je to tudi stvar empatije. Poudaril je tudi, kako zelo pomembno je, da Slovenci držimo skupaj.
Mag. Lojzeta Dolinarja je v mladosti močno zaznamovala kruta usoda njegove družine, ki je trpela pod fašizmom. Njegov dedek je bil pri tigrovskem gibanju, družina pa je bila izseljena s strani Nemcev in preganjana s strani komunistične oblasti. Dolinar se je v oddaji spominjal svojega otroštva oziroma dijaških let, ko so njegov vsakdan spremljali pretepi z nemškimi nacionalci – bila je borba zgolj zato, ker si rekel, da si Slovenec. Zakaj je bila Koroška v sedemdesetih letih tako nastrojena proti Slovencem, je zanimalo voditelja oddaje dr. Jožeta Možino. “Zagotovo ima vse to zgodovinski izvor,” je razmišljal Dolinar. Po vojni, leta 1945 so se dogajale stvari, ki so bile na obeh straneh zločinske in v ljudeh je to ostalo. Na eni strani so partizani pobijali Korošce, ki so sodelovali z Nemci, oziroma so bili nemško nacionalno usmerjeni, po drugi strani so pa bili potem Slovenci tisti, ki so bili za vse krivi – ne glede na to, da so tudi Slovenci trpeli po letu 1945. Vemo namreč, da so Angleži vrnili okoli 16 tisoč Slovencev, ki so bili nato pobiti. “A ne glede na to smo vsi Slovenci za te nemške nacionalce veljali za Tito komuniste in tako so nas tudi obravnavali,” je dejal Dolinar in pojasnil, da so jih imeli za neke manjvredne ljudi in s tem so morali živeti.
V oddaji sta se sogovornika dotaknila tudi vprašanja, v čem je Avstrija med epidemijo covid-19 ravnala drugače. “V Avstriji smo vsi vlekli za isti štrik,” je dejal Dolinar, s čemer je želel ponazoriti, da so bili v boju z epidemijo vsi na isti strani – torej tako politika kot tudi mediji. Povedal je, da v Avstriji niso imeli takih zdrah kot pri nas, največja razlika pa je bila v tem, da so avstrijski mediji nenehno vlivali ljudem nek optimizem. V Sloveniji je bilo opazno pretežno negativno poročanje, nevarnost je bila za vsakim vogalom in ni bilo neke perspektive. Tudi vse, kar je naredila politika, je bilo prikazano negativno. “Opozicija prav gotovo nima naloge, da bo hvalila vlado – njena naloga je, da opozarja na napake. Vendar pa v takih primerih, ko gre za pandemijo, ko vsi sedimo v istem čolnu, menim, da mora opozicija z vlado tudi sodelovati. In v Avstriji se je to zgodilo, čeprav so obstajala tudi nekatera druga mnenja,” je poudaril celovški podžupan. Je pa istočasno tudi pohvalil Slovenijo, ki ima višjo stopnjo precepljenosti kot Avstrija.
V Avstriji javna televizija ni promovirala protestov
“Naša javna televizija ima nalogo in mislim, da bi jo morala imeti tudi vsaka javna televizija, da nevtralno poroča,” je opozoril Dolinar. Javna televizija naj se ne bi vmešavala v dnevno politiko, pač pa bi morala čim bolj nevtralno poročati o dogajanju v državi. Povedal je, da v Avstriji mediji niso promovirali protestov, sploh pa ne, če so ljudje hodili brez mask in so ravnali proti pravilom, ki jih je postavila država. “V Sloveniji se pa to na žalost dogaja in sem bil prav presenečen, da je to sploh možno oziroma, da nekateri ljudje niso bili dovolj osveščeni, da kaj takega ne bi počeli,” je bil kritičen podžupan. Dolinar je sicer tudi sodni tolmač in sodni izvedenec z večdesetletnimi izkušnjami na avstrijskih sodiščih, zato ima tudi dober vpogled v delovanje in različnost obeh pravosodij. “Pravosodje v Avstriji ima dolgo tradicijo,” je izpostavil Dolinar. V Sloveniji je pravosodje staro šele trideset let in tudi zato obstajajo razlike. Sam si ne more predstavljati, da se odločitve vrhovnega ali pa ustavnega sodišča ne implementira – kar pa je v Sloveniji na primer možno.
Nepredstavljivo je, da bi bil v Avstriji vodja opozicijske politike zaprt na osnovi nekih indicev
“Ne da bi kritiziral slovensko sodstvo, ampak odkrito rečeno, ne glede na to, kako kdo gleda na aktualnega premierja Janeza Janšo, ampak jaz si ne bi mogel misliti, da bi v Avstriji vodja opozicijske politike bil zaprt na osnovi nekih indicev. Konec koncev, si potem jaz mislim, če sem nek investitor, zakaj bi v Slovenijo prinesel sto milijonov evrov, če me lahko zaprejo zaradi neke malenkosti – nekdo me bo ovadil za neko stvar in bodo iz tega naredili sceno, če se me hočejo znebiti in mu bo to verjetno tudi uspelo,” je podal ilustrativen primer. Po njegovem mnenju je tudi neverjetno, da zastarajo stvari, ki državo oškodujejo za milijone, avstrijsko sodstvo seveda ne bi čakalo toliko časa, da bi bile stvari pometene pod preprogo.
“Politika je zame dialog,” je Dolinar komentiral odnos Janše in avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, pozitivno se mu namreč zdi, da sta za vzpostavljanje dialoga izkoristila tudi plezanje po severni triglavski steni. Odnosi med Janšo in Kurzem se Dolinarju zdijo dobri: “Politika je dialog, v katerem iščemo neke sinergije, ne pa da pljuvamo eden po drugem – če si destruktiven, ne boš nič dosegel, če iščeš sinergije, je pa možnost, da boš naredil kaj za državo.“
V Velikovcu so na pokopališču položili venec vsem vojakom, ki tam ležijo
Če si dva metra pod zemljo, nisi več sovražnik, lahko pa takšne akcije sprožijo veliko simbolnega. Vsi ti zločini, ki so jih sprožili totalitarni režimi, so pustili grozovite brazgotine v naših dušah. In teh ran ne smemo mazati s soljo, ampak jih moramo očistiti, da v končni fazi lahko tudi ozdravijo. “Take rane ne morejo ozdraviti od danes na jutri, to so generacijski problemi. Ampak če nič ne storimo, da bi take rane ozdravele, potem bodo trajale še dolge generacije,” je dejal Dolinar in opisal dialog nekdanjega dolgoletnega predsednika Zveze slovenskih organizacij, ene od krovnih organizacij koroških Slovencev, Marjana Sturma in dolgoletnega predsednika koroškega Heimatdiensta (KHD) Josefa Feldnera, ki sta bila dolgo časa zagrizena nasprotnika, kot zelo produktivnega. Letos pa so položili venec tudi v Vetrinjah, v Glinjah in v Lešah. Seveda bi bil lahko to dober zgled za Slovenijo, Dolinar bi bil vesel, če bi se lahko Zveza borcev sestala z Novo slovensko zavezo in se poklonila tako enim kot drugim. To bi seveda moral biti dialog na isti ravni, v Sloveniji pa imamo za kaj takega, po Dolinarjevem mnenju, dovolj priložnosti – ne le Kočevski rog, pač pa tudi Huda jama, ki jo je označil za slovenski Auschwitz. “Nobenega ne moreš k dialogu siliti, to ti narekuje zdrava pamet, po drugi strani pa je to tudi zadeva empatije.”
