-2.9 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

Zahteva za varstvo zakonitosti je zavržena! Preiskovalna komisija v zadevi Kangler in drugi uspela tudi na Vrhovnem sodišču RS in povozila argumentacijo “Šketa-Butala” iz VDT

Piše: Politikis.si

Vrhovno sodišče RS je s sklepom I Ips 61580/2020-14 z dne 15. 4. 2021 zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložilo Vrhovno državno tožilstvo (v njegovem imenu Aleš Butala) zoper odredbo Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je to ugodilo zahtevi Preiskovalne komisije »Kangler« za zaseg dokumentacije (podatkov) od Specializiranega državnega tožilstva.

Preiskovalna komisija je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovorila, da zatrjevane kršitve Ustave in zakonov v zahtevi za varstvo zakonitosti niso podane; da je državno tožilstvo zavezanec za dostavo podatkov Preiskovalni komisiji na podlagi določb Zakona o parlamentarni preiskavi in Zakona o kazenskem postopku in ne more biti stranka v postopku sodnega zasega dokumentacije.

Preiskovalna komisija je v svojem odgovoru tudi menila, da je dosedanja sodna praksa Vrhovnega sodišča na tem področju (Sklep I IPS 24269/2017 z dne 21. 9. 2017) ustrezna in v skladu z namenom ustavne in zakonske ureditve parlamentarne preiskave, saj se mora parlamentarna preiskava (v skladu z odločbo US št. U-I-50/11-20 z dne 23. 6. 2011) na podlagi postopkovnih določb ZPPre in PPPre, v razumnem roku uvesti, voditi in zaključiti.

Prav tako je po mnenju Preiskovalne komisije namen postopkovnih določb ZPPre in PPPre, da preprečijo oziroma onemogočijo zlorabe pravic, izmikanja ali prikrivanja informacij kateregakoli subjekta, ki je v postopku udeležen, vključno s državnimi organi, saj je učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota v širšem javnem interesu.

Sklep Vrhovnega sodišča RS o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti

Vrhovno sodišče je v obrazložitvi svojega sklepa zapisalo, da v določbah ZPPre in ZKP ni zakonske podlage za vložitev izrednega pravnega sredstva (zahteva za varstvo zakonitosti), saj bi bilo to v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena ZPPre, ki sodiščem in vsem drugim državnim organom nalaga nudenje, kar se da, hitre, pravne pomoči preiskovalnim komisijam. Po presoji Vrhovnega sodišča je v postopku sodnega zasega dokumentacije v ZPPre predvideno dvostopenjsko odločanje, s čimer je zadoščeno tudi garantni funkciji v tem postopku (zagotavljanje človekovih pravic in pravne varnosti).

Tudi Vrhovno sodišče je torej pritrdilo pravni argumentaciji Preiskovalne komisije v postopku sodnega zasega dokumentacije od državnega tožilstva, in sicer:

  • da je tudi državno tožilstvo zavezanec za dostavo podatkov preiskovalnim komisijam na podlagi določb Zakona o parlamentarni preiskavi in Zakona o kazenskem postopku

ter

  • da je bila že dosedanja sodna praksa Vrhovnega sodišča na tem področju (Sklep I IPS 24269/2017 z dne 21. 9. 2017 – zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti) ustrezna in v skladu z namenom ustavne in zakonske ureditve parlamentarne preiskave.

Sklep si lahko v celoti ogledate TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine