Piše: STA
Obtoženi napada na Novomeščana Aleša Šutarja Samire Šiljić je na sodišču po sporazumu, ki ga je sklenil s tožilstvom, priznal krivdo. Sodišče mu je za napad izreklo šest let in tri mesece zapora, ker pa je imel pred tem dve pogojni obsodbi, je slednji prekinilo in mu izreklo enotno kazen šest let in devet mesecev zapora. Šiljić dejanje obžaluje.
“Res mi je žal za to, kar se je zgodilo. Obžalujem, kar sem storil in bom to tudi vedno obžaloval,” je pred sodbo, ki jo je izrekel sodnik novomeškega okrožnega sodišča Peter Žnidaršič, dejal obdolženi.
V obrazložitvi sodbe je sodnik povedal, da je bil pri izreku kazni vezan na sporazum med tožilstvom in obdolženim. Sporazum po njegovi oceni sledi sodni praksi, čeprav bi bila kazen morda nekoliko nižja, če ne bi bil primer tako medijsko in sicer odmeven, je dejal. Če pa bi steklo sojenje in bi obdolženca spoznal za krivega, bi mu izrekel približno enako kazen, je dodal.
Priznanje krivde je sprejel, ker ga potrjujejo dokazi, in zato ne dvomi, da je Šiljić pravi storilec. “Imamo cel kup prič. Šest jih je povedalo, da je bil Šiljić tisti, ki je pritekel, Šutarja udaril in odšel,” je dejal. Sodni izvedenci so sicer potrdili, da je šlo za močan udarec, je dodal.
Ker Šiljić nima dohodkov in ker bo naslednja leta v zaporu, ga je sodnik na predlog zagovornika Dušana Medveda oprostil stroškov postopka, do pravnomočnosti sodbe, na katero je sicer še možna pritožba, pa mu je tudi podaljšal pripor. Medved je ob tem na sodišče vložil prošnjo, da začne Šiljić kazen zapora prestajati še pred samo pravnomočnostjo sodbe.
Tožilka Nada Črnugelj je v zaključni besedi povedala, da je pri predlogu za višino kazni kot olajševalno okoliščino upoštevala obdolženčevo mladost, ima namreč 20 let, in razburjenost “zaradi določenih okoliščin” na Šutarjevi strani. Upoštevala je tudi dejstvo, da je šlo zgolj za en udarec s pestjo v obraz, ki se praviloma ne konča tako tragično, kot se je v tem primeru.
Oteževalna okoliščina pa so bili Šiljićeva predkaznovanost in dejstvo, da je kaznivo dejanje storil v preizkusnih dobah dveh pogojnih obsodb (za poškodovanje tuje stvari in lahke telesne poškodbe) ter v času prostega izhoda iz Prevzgojnega doma Radeče. Kot oteževalno okoliščino je tudi štela, da je Šiljić dejanje storil v javnosti ob prisotnosti več deset ljudi in varnostnika ter da je po dogodku pobegnil.
Šiljićev zagovornik Medved je v zaključni besedi ponovil, da obdolženi dejanje obžaluje, vseeno pa je ocenil, da krivda ni bila v celoti na njegovi strani in da je šlo tudi za splet nesrečnih okoliščin. “Dogodek bi bil lahko zaključen tudi kot navaden pretep, saj je šlo za hipno in nepremišljeno, z adrenalinom spodbujeno ravnanje, ko je obdolženi želel le pomagati in zaščititi svojega sorodnika in obenem prijatelja, ki se je zapletel v konflikt s pokojnim Šutarjem,” je dejal.
Po njegovih besedah kljub spoštovanju do pokojnega tudi ni mogoče mimo tega, da je dogodek izzval Šutar. “Zabava v lokalu se je takrat zaključevala in vse bi se mirno izšlo, če se ne bi Šutar s svojim določeno agresivnim verbalnim ravnanjem zapletel z bratrancem obdolženca. Mogoče bi se zadeva drugače razpletla tudi, če ne bi imel Šutar v organizmu določenih snovi,” je dejal.
Sodnik pa se ni strinjal, da udarec ni bil tako močan in da bi se lahko vse skupaj razpletlo tudi drugače. “Izvedenci so ugotovili, da je šlo za močan udarec. Ni šlo torej zgolj za obrambo ali opletanje,” je opozoril.
V zadevi je bil sicer sprva napada osumljen Šiljićev bratranec. Postopek zoper njega še ni zaključen, bo pa kmalu, je danes ponovila tožilka. K odločitvi bo po njenih besedah nedvomno pripomoglo tudi današnje Šiljićevo priznanje krivde.
