Piše: Lucija Kavčič
Letošnje leto zaznamuje še ena pomembna 30-letnica: pred 30 leti je v Porabju začel izhajati istoimenski tednik, ki je edini slovenski časopis na Madžarskem, namenjen informiranju porabskih Slovencev v maternem jeziku. Tednik Porabje izhaja vsak četrtek na dvanajstih straneh.
Njegova posebnost je, da je natisnjen tako v knjižni slovenščini kot v porabskem narečju. Ob aktualnih političnih dogajanjih na Madžarskem in v Sloveniji, povezanih z narodnostno politiko, poročajo o vseh dogodkih v Porabju in tudi drugje, kjer v večjem številu živijo porabski Slovenci. Časopis ob informiranju igra pomembno vlogo pri ohranjanju narodnostne identitete in maternega jezika porabskih Slovencev. Po treh desetletjih ima časopis osveženo podobo, izhaja pa na več straneh. Glavna urednica Marijana Sukič je za STA dejala, da je epidemija bolezni COVID-19 vplivala na vsebine časopisa, ki so jih zadnjem letu prilagodili. »Poiskati smo morali drugačne vsebine, ki niso vezane na čas in dogodke. Tako smo začeli z objavljanjem poljudnoznanstvenih serij v domačem narečju, med vsebine pa smo dali več pogovorov z znanimi in manj znanimi ljudmi,« je pojasnila. Ker časopis tiskajo v Murski Soboti, so imeli lani v spomladanskem valu epidemije tudi nekaj težav z logistiko, saj so bile meje zaprte. »Takrat smo našli rešitev, da so nam pripeljali časopis iz tiskarne do mejnega prehoda, mi pa smo ga tam prevzeli,« je dejala urednica. Časopis se je skozi leta spreminjal in dobival tudi nekoliko drugačno vizualno in vsebinsko podobo. Po vsebinski prenovi so več pozornosti namenili mladim in uvedli občasno rubriko Mlado Porabje. Časopis se financira iz dveh virov, s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in prek natečaja Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Od leta 2017 izhaja na 12 straneh, zanj pa pišejo tudi novinarji in drugi iz Prekmurja.
Čestitke in načrti
Ob 30-letnici izhajanja časopisa, ki je zaradi epidemije niso posebej zaznamovali, imajo ambiciozne načrte in bodo nadaljevali z mladinskimi in otroškimi prilogami, želijo pa si postati tudi redni spletni časopis. »Razmišljamo pa tudi o tem, ali ostati dvojezični časopis v smislu, da smo narečno-knjižnoslovenski časopis, ali pa na neki način uporabljati tudi madžarščino, če želimo pritegniti mlade. Na ta način bi jim namreč približali časopis,« je dejala urednica. V uredništvu časopisa Porabje vsako leto izdajo tudi letopis Porabski koledar in Knjižni dar, ki ju dobijo naročniki v branje ob koncu leta. Ob 30-letnici je časopis Porabje dobil veliko čestitk z vseh strani, ki se jim pridružuje tudi tednik Demokracija: Porabju tudi pri Demokraciji želimo veliko uspešnih let! Erika Köleš Kiss, zagovornica Slovencev v parlamentu, in Ferenc Sütő, strokovni sodelavec v kabinetu zagovornice, sta v svoji čestitki zapisala: »Časopis je bil rojen v negotovih časih družbenopolitičnih sprememb, spremljal je pomembne spremembe v življenju Slovencev na Madžarskem. Vsebinsko je vedno bogat! Spremlja aktualne dejavnosti, ki se dogajajo z nami in za nas, predstavlja ljudi v intervjujih, ki imajo posebno življenjsko pot, lahko v njem beremo že skoraj znanstvene, zgodovinske razprave, kritike in tudi vse več iz otroškega sveta nekoč. Čestitke in dobre želje za prihodnost.« Časopisu je za vse pronicljive uvodnike, članke, intervjuje in reportaže, ki so jih v tem času napisali v domačem porabskem narečju in knjižni slovenščini, čestitala in zaželela veliko uspešnih ter ustvarjalnih let tudi generalna konzulka Metka Lajnšček, ki je med drugim zapisala: »V domove vaših bralcev ste prinašali novice in zanimive zgodbe iz Porabja, matične domovine Slovenije in Madžarske. Kot takšen je časopis našel svoje mesto v srcih mnogih Slovencev na obeh straneh meje. Hvale vreden je njegov doprinos k ohranjanju jezika in kulture ter h krepitvi narodne zavesti porabskih Slovencev. Mlado Porabje, ki je začelo nastajati kot priloga, v kateri dobijo priložnost mladi, je časopisu prineslo svežino in je svetel obet za njegovo prihodnost in tudi za obstoj slovenstva na tem območju.«
Časopis Porabje igra pomembno vlogo pri ohranjanju narodnostne identitete ter maternega jezika porabskih Slovencev.