Piše: Jože Biščak
Ursula von der Leyen se je rodila s srebrno žlico v ustih. Njeni predniki niso bili samo bogati trgovci ter ugledni pravniki in zdravniki, pomembnejše je, da je bil njen oče Ernst Albrecht eden prvih evropskih uradnikov in idejni snovalec bruseljske birokracije. Slednja se je razbohotila in (v kriznih razmerah) postala popolnoma neučinkovita. A očitno se predsednica Evropske komisije, vse življenje vgrajena v sistem, v takem mikrokozmosu dobro znajde. To je svet, kjer se napake spregledajo, kjer se najboljši nameni hitro izkažejo za najslabše mogoče rešitve, kjer se neurejeno “rešuje” z dodatnim zapletanjem, kjer se opravičila opravičujejo in je izogibanje odgovornosti “šport” najvišjega ranga, z vnaprej določenimi nagradami.
Res je. Von der Leynova predseduje komisiji v zelo težkih časih. A če velja, da se na napakah učimo, tega ni mogoče reči za sedanjo ekipo, ki gre glamurozno naprej po starih tirnicah. Evropejci so njej in izvršni oblasti EU dobrohotno spregledali, kako je pogrnila na začetku zdravstvene krize, in upali, da bo nadaljevanje učinkovitejše. Ni bilo. Pri cepivu proti COVIDU-19 so v palači Berlaymont sicer veliko vrteli jezike. Shema, vzpostavljena lani, omogoča Bruslju, da se v imenu članic pogaja o nakupu cepiva. Tako bi zmanjšali stroške, skupna nabava naj bi bila učinkovitejša, toda očitno so cepiva zahodnih farmacevtov ostala ujeta nekje v predalih.
Danes je pri nabavi cepiva in cepljenju daleč pred unijo Velika Britanija. To je tisti “grdi raček”, ki je zapustil evropsko druščino in za katerega so se bruseljske elite “vizionarsko” zaklinjale, da brez njih niti dneva ne bo preživel, da jih bodo na Downing Streetu 10 še moledovali za bombažne palčke in zobne krtačke, kaj šele za cepivo. In medtem ko so tako modrovali, so bili Otočani učinkoviti. Tudi zato so nekatere članice EU (Madžarska) začele same nabavljati drugo (rusko in kitajsko) cepivo. EU je še enkrat padla na izpitu. To je po svoje logično, ker so zanjo prednostne naloge drugje (ah, virus nikamor ne bo ušel, mar ne): reševanje demokracije in svobode medijev na Poljskem in Madžarskem, po novem tudi v Sloveniji.
Cepivo za Covid-19. (Foto: Pixabay)
Prikazovanje slovenske »oaze zla« bi z lahkoto označili za privid. Vendarle je pomembna razlika. Če je fatamorgana v puščavi rezultat zračnega zrcaljenja, se pravi, da je po zakonih fizike materializirana, je zaganjanje progresivnih evropskih poslancev (ob pomoči medijskih “strokovnjakov”) rezultat čiste hudobije. Namen tovrstne propagande je demoniziranje desnosredinske vlade z manipulacijami in lažmi, ki jih že leta sprožajo “neodvisni” mediji. Končni cilj, na poti do katerega zdaj očitno stojijo samo še Janša, Orbán in Morawiecki, je odprava naravne resničnosti. Bruseljske elite to želijo nadomestiti z novim svetom brez korenin. Cena globalizacije je pač identitetni samomor, odprava suverenosti posameznih držav je samo etapa do izpolnitve bolestnih ciljev koruptivnih mednarodnih rokovnjačev. Ta igra je resnično nevarna.
Ljudje, kakršni so Maksuti, Milosavljević, Forbici, Lesjak, Tušek ali J. Kučić, so samo koristni idioti, ki z nekakšno naklonjenostjo demokraciji, svobodi in humanizmu, kot si te pojme z namenom “velike zamenjave” evropskega ustroja in staroselcev razlagajo njihovi miselni gospodarji, sodelujejo pri uničevanju vsega tradicionalnega. Skrb vzbujajoče je, da Bruselj brigajo konservativne vlade, so pa birokrati brezbrižni, da Omar bin Laden v Normadiji uživa lagodno življenje.
Alem Maksuti (Foto: STA)
Če verjamete MSM, se sin Osame bin Ladna, ki je organiziral teroristične napade na Zahod, tam ukvarja s slikarstvom in konji. Človek bi še verjel, da želi pustiti za sabo krvavo družinsko življenje, če ne bi pogosto potoval v Katar (državo, kjer državni vrh odkrito podpira terorizem) in če ne bi muslimanske skupine v škofiji Sées, streljaj od Omarjeve podeželske idile, odkupovale katoliških cerkva. Naključje? Zagotovo ne. Gre za načrtno osvajanje ozemlja, kar se dogaja povsod po stari celini. Le nekateri se temu upirajo in zato so tarča elit – izdajalskih.
