2.3 C
Ljubljana
ponedeljek, 25 novembra, 2024

Dr. Peter Gregorčič v intervjuju za Demokracijo: “Nenehno rušenje vlade za vsako ceno in v nedogled v ničemer ne pripomore k družbenemu napredku in blaginji. Če ničesar ne spremeniš, ne moreš pričakovati drugačnega rezultata.”

Piše: Metod Brlec

Pogovarjali smo se z izrednim profesorjem na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani dr. Petrom Gregorčičem, predstavnikom slovenske tehniške inteligence, ki se na ukvarja samo s svojo stroko, z visoko tehnologijo, ampak aktivno spremlja družbenopolitično dogajanje v Sloveniji. Je aktiven državljan.

DEMOKRACIJA: Gospod Gregorčič, če se ne motim, ste bili jeseni 2012 med tistimi starši, ki ste na Ustavno sodišče Republike Slovenije naslovili pobudo za začetek postopka  za presojo ustavnosti 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa, da se zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe za izvedbo programa zagotavlja 85 odstotkov sredstev, ki jih država zagotavlja za izvajanje programa javne šole.

GREGORČIČ: Res je, bil sem eden izmed petih pobudnikov, ki smo vložili tri pobude. Med njimi smo bili dva para staršev in Zavod sv. Stanislava, ki izvaja osnovnošolsko izobraževanje.

DEMOKRACIJA: Bili ste prepričani, da je to v nasprotju z drugim odstavkom 57. člena Ustave RS, ki določa, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in da se financira iz javnih sredstev. Ustavno sodišče je namreč 4. decembra 2014 z odločbo U-I-269/12-24 pritrdilo vaši pobudi in državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objave te odločbe v Uradnem listu RS. Potem pa se je začelo zapletati …

GREGORČIČ: Do pluralnosti izobraževanja se je ustavno sodišče prvič opredelilo že leta 2001 v zadevi U-I-68/98. Takrat je pojasnilo, da odločitev države, da ne dovoli zasebnih šol (temveč samo javne), zaradi izredne rigidnostne težnje javnih šol načeloma ni več v sorazmerju s pojmovanjem demokratične družbe. Zapisalo je, da je država dolžna ustvariti finančne možnosti za to, da bo ustavno zagotovljena pluralnost nosilcev izobraževanja tudi dejansko uresničena.

V naši zadevi iz leta 2014 je sodišče to svojo odločitev nadgradilo. Pojasnilo je, da drugi odstavek 57. člena Ustave RS učencem zagotavlja človekovo pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja ne glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt.

Sodišče je kot kriterij, kateri del obveznega javnoveljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja mora država financirati enako v zasebnih in javnih šolah, določilo, da je to tisti del, ki ni odvisen od vrednotnih usmeritev posameznih izvajalcev. Iz javnega financiranja je izvzelo le del, ki se nanaša na nadstandardne ali razširjene programe, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese. Ta del se že sedaj (niti delno) ne financira iz javnih sredstev.

Zakonodajalec obvezne odločbe U-I-269/12 ni želel uresničiti. Parlamentarna razprava v osmih neuspelih zakonodajnih poskusih je pokazala, da demokratična večina v Sloveniji težko razume preprosto dejstvo, da ustava pravico izbrati šolo daje učencem oz. njihovim staršem, ne pa državi, da tem učencem sama izbere, kje se morajo izobraževati.

Zato smo se pobudniki, ki nam je uspelo v zadevi U-I-269/12, poleti 2016 znova obrnili na ustavno sodišče z novo, a vsebinsko enako pobudo. V njej smo zatrjevali, da je v tej zadevi in z istimi strankami v postopku sodišče že pravnomočno razsodilo, zakonodajalec pa se v roku, ki ga je določilo sodišče, ni ustrezno odzval. Neuresničena odločitev sodišča namreč pomeni samo formalno in teoretično priznanje ustavnih pravic, kar je za posameznika v praksi povsem brezpredmetno. Zato smo sodišču predlagali, naj na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS sámo določi način izvršitve svoje odločbe.

DEMOKRACIJA: No, v začetku lanskega leta je Ustavno sodišče RS v precej spremenjeni sestavi odločilo, da država ne krši ustave, če zasebnim devetletkam nameni manj denarja kot javnim osnovnim šolam. Sodniki so sicer potrdili, da mora zakonodajalec zagotoviti stoodstotno financiranje obveznega programa zasebnih osnovnih šol, kot je leta 2014 že odločilo ustavno sodišče, a sedanja ureditev financiranja razširjenega programa v zasebnih devetletkah po njihovi presoji ni v nasprotju z ustavo …

GREGORČIČ: Ustavno sodišče je po skoraj štirih dodatnih letih absolutno prednostno odločilo o naši drugi pobudi. Pri tem jo je izrabilo za to, da je pravico, ki nam jo je prisodilo leta 2014, delno razveljavilo, predlog za določitev načina izvršitve pa zavrnilo.

Kriterij za polno financiranje je namreč omejilo samo na tisti del javnoveljavnega osnovnošolskega programa, ki je za učenca obvezen.  S tem je, kot je na to v svojem ločenem mnenju opozoril sodnik dr. Pavčnik, izraz »obvezno« iz drugega odstavka 57. člena Ustave RS razložilo z izrazom, ki ga uporablja zakon o osnovni šoli v delu, kjer didaktično razčlenjuje osnovnošolski program na način, da je z njim mogoče doseči (vse) cilje vzgoje in izobraževanja. Ustavno sodišče je torej ustavo razložilo z zakonom. A večina na ustavnem sodišču ima vedno prav, saj tako pravi zakon o ustavnem sodišču.

DEMOKRACIJA: Vemo, da gre pri financiranju zasebnega šolstva z javno priznanim programom za zelo občutljivo politično vprašanje. Tranzicijska levica je pri tem vprašanju na okopih. Kaj pričakujete glede tega v prihodnje?

GREGORČIČ: Škoda se mi zdi, da nas v Sloveniji vprašanja, na katera imamo različne poglede, vedno znova tako globoko delijo. To nas kot družbo hromi. Skupnost, kjer odpiranje občutljivih političnih in družbenih vprašanj ni dovoljeno oz. lahko taka vprašanja – kot smo videli in doživeli prav na primeru financiranja osnovnih zasebnih šol – vodijo celo do poslabšanja pravnega položaja tistih, ki jim je na sodišču uspelo, ima le dve slabi izbiri. Prva je neprestan politični boj, v katerem ni več prostora za vsebinske rešitve, saj se tak boj zoži samo na vprašanje, kdo je proti komu. Druga pa je ta, da se ključnih vprašanj sploh več ne odpira in se diskurz zreducira le še na pogovore »o vremenu«. Nobena od teh poti pa ne vodi v napredek sodobne družbe, ki vse bolj temelji na novih in prebojnih rešitvah. Te je mogoče doseči le v sinergiji različnih pogledov. Različnosti bi se zato morali veseliti, jo spodbujati in celo nagrajevati.

DEMOKRACIJA: Omenili ste nove in prebojne rešitve. Kako vi kot profesor na tehniški fakulteti gledate na polemike, ki so se pred dnevi pojavile ob razpravah o soglasju oziroma nesoglasju vlade pri razpisu za vpis na fakultete za prihodnje študijsko leto?  Predsednik vlade Janez Janša je na svojem Facebooku pred dnevi zapisal, da gre pri določanju števila vpisnih mest na javnih šolah in fakultetah, ki se financirajo iz denarja davkoplačevalcev, za eno najpomembnejših strateških odločitev v vsaki državi …

GREGORČIČ: Na Fakulteti za strojništvo, kjer sem zaposlen, opažamo zanimivo dejstvo. Število vpisanih študentov smo v zadnjih 10 letih načrtno, nadzorovano in postopno manjšali. Ker je manjši vpis omogočil kakovostnejše delo, se je število naših diplomantov v tem času povečalo. Ta čas pri nas diplomira 420 študentov. S tem smo po diplomantih na drugem mestu med tehniškimi fakultetami, takoj za Biotehniško fakulteto. Iz tega jasno sledi, da samo s povečanjem vpisa ni mogoče povečati števila kvalitetnih inženirjev. Se pa s pogledi predsednika vlade, da je treba razmerja med posameznimi profili usklajevati s potrebami gospodarstva in javnih služb, strinjam.

Vendar je nujno, da se te problematike lotimo celovito. Na tem je treba delati že na nižjih stopnjah izobraževanja, da sploh dobimo vhodne študente, ki jih tak študij zanima in imajo zanj ustrezne predispozicije. Za povečanje števila tehniških kadrov bi potrebovali tudi vladno strategijo izpostavljanja pomena in vloge inženirstva v družbi. Sam včasih v šali rečem, da ni deficitarnih poklicev. So samo (pre)malo cenjeni poklici.

Potem je treba take fakultete tudi ustrezno finančno podpreti. Visokošolski študij tehnike in naravoslovja potrebuje sodobno opremo, saj je del zelo konkurenčnega mednarodnega prostora. Pri študiju tehnike se soočamo tudi s prostorskimi težavami. Po uveljavljenih mednarodnih standardih bi na naši fakulteti poučevali le okoli 600 študentov, ne 1800, kolikor jih ta čas pri nas študira. Morda bi na izzive, na katere je opozoril predsednik vlade, lahko odgovorili tudi z ustanovitvijo tehniške univerze. Po zgledu iz naše soseščine.

DEMOKRACIJA: Predsednik vlade je hkrati opozoril, da sprejemamo slovenske in evropske resolucije o inovativnosti, umetni inteligenci, digitalni Sloveniji in Evropi. Govorimo o tem, kako nas lahko samo inovacije in nove tehnologije obvarujejo pred posledicami globalnega segrevanja, a potem v praksi ravnamo povsem drugače.

GREGORČIČ: Na fakulteti se tega zavedamo. Izzivi, ki jih omenja predsednik vlade, zahtevajo interdisciplinarnost, timsko delo, specifična individualna znanja in prilagodljivost. Zato smo na fakulteti nedavno prenovili študijske programe tako, da bodo zagotavljali ustrezne kompetence študentov in jim ponudile vsebine, ki najbolj ustrezajo trenutnim družbenim in okoljskim izzivom. Prav to nam omogoča aktivno vključenost  v znanstveni in tehnološki napredek na globalni ravni.

DEMOKRACIJA: Vi se, če se ne motim ukvarjate z lasersko tehnologijo. Kako pri tem sodelujete z gospodarstvom?

GREGORČIČ: Raziskovalno se ukvarjam z lasersko tehnologijo, ki ima domicil prav na Fakulteti za strojništvo. To dokazuje, kako široko se je strojništvo v zadnjih desetletjih razvilo. Pri tem je naš cilj ustvarjati znanost, ki bo omogočila boljše življenje nas vseh. Zelo tesno sodelujemo z gospodarstvom, ki je odločilno odvisno tudi od naših rešitev. S svojim delom želimo pomagati domačemu gospodarstvu in s tem krepiti njegovo rast ter posledično življenjski standard in blaginjo. Zato smo fakulteta z največ razvojnega sodelovanja z gospodarstvom v Sloveniji.

DEMOKRACIJA: Bi bilo mogoče na sistemski ravni to sodelovanje med univerzami in gospodarstvom še izboljšati?

GREGORČIČ: Prepričani smo, da je to edina prava pot. Na Fakulteti za strojništvo smo odločeni sodelovanje še povečevati. Vendar to zahteva tudi boljšo infrastrukturo in več materialnih sredstev za investicije, kot jih imamo danes. Želeli bi si tudi ustrezne prostore, ki nas ta čas omejujejo pri nadaljnjem razvoju. Le tako bomo lahko gospodarstvu tudi v prihodnosti pomagali k prebojnim rešitvam na način, kot to počne akademsko-raziskovalna skupnost v naši soseščini.

DEMOKRACIJA: No, naj preskočiva še na politično raven. Za oddajo Faktor na televiziji TV3 občasno komentirate politično dogajanje v Sloveniji. Ste tudi med podpisniki pisma »Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju«. Najprej bi vas zato prosil za kratko oceno prejšnje, Šarčeve vlade. Kako ste jo videli?

GREGORČIČ: Prejšnja vlada je imela več težav. Sestavljalo jo je (pre)veliko število majhnih strank, ki je vsaka zasledovala samo svoj partikularni interes. Te stranke se vsebinsko skoraj niso razlikovale in so se borile za iste dele volilnega telesa. Imela je predsednika, ki izkušenj v politiki − z izjemo tistih na lokalni ravni − sploh ni imel. Le s težavo je vodil vlado, katere člani so imeli več političnih izkušenj kakor on sam. Dva člana vlade sta bila celo nekdanja predsednika vlade. Posledično prejšnji predsednik vlade tudi ni imel poguma stopiti na mednarodni parket in se npr. odzvati povabilu, da bi govoril v evropskem parlamentu. Edini razlog, da so se stranke povezale v prejšnjo koalicijo, je bil ta, da preprečijo vladanje največji parlamentarni stranki. Tako »lepilo« nikoli ni dovolj močno, da bi lahko skupaj obdržalo tako raznoliko koalicijo, ki sploh ni v celoti sodelovala v vladi, ampak je bila primorana – če je želela vladati – eni od strank celo podeliti »nadkoalicijski« status. Politična nestabilnost in neoperativnost, ki smo ji bili priča, je bila le posledica navedenega.

DEMOKRACIJA: Kako pa gledate na sedanjo koalicijo oziroma vlado, ki je svoj mandat nastopila marca lani, to je na začetku epidemije novega koronavirusa?

GREGORČIČ: Kot pravite, je zdajšnja vlada vodenje države prevzela v izjemno težkih razmerah, sredi epidemije, na katero nismo bili pripravljeni. Prav zaradi epidemije in verjetno tudi zato, ker se nekateri niso mogli sprijazniti, da ni uspel njihov načrt predčasnih volitev, ni imela sto dni miru, ki običajno novi vladi zagotavljajo, da povsem prevzame krmilo države. Ne glede na to ocenjujem, da vlada dela dobro od vsega začetka. V prvem valu epidemije je odlično ukrepala. V drugem valu je morda z ukrepi nekoliko zamudila. A se moramo zavedati, da so se podobni spodrsljaji dogajali povsod po Evropi. Ko govorim s svojimi kolegi v tujini, opažam, da se tudi tam spopadajo z zelo podobnimi vprašanji. Tudi drugje neprestano iščejo tisto ravnovesje, ki bo najmanj škodovalo gospodarstvu in s tem blaginji vseh državljanov, a bo še vedno dovolj učinkovito, da posledice epidemije ne presežejo zmogljivosti zdravstvenega sistema. V teh pogovorih pa opažam, da nikjer drugje političnega boja ne bijejo v škodo ljudi, kot se to dogaja pri nas.

Veseli me, da vlada in predvsem zunanji minister Slovenijo znova postavlja na zemljevid sveta in da krepi odnose z vsemi državami, ki so za Slovenijo pomembne. Opažam, da se končno premikajo veliki infrastrukturni projekti. Ker se npr. modernizacije železniške infrastrukture verjetno ne da v celoti izvesti v slabem letu, je zagotovo del teh sadov tudi rezultat prejšnjih vlad. To me navdaja z zadovoljstvom. Kaže namreč, da ima Slovenija strateško kontinuiteto, ki presega mandat posamezne vlade. Ta je nujno potrebna, predvsem za izvedbo pomembnih strukturnih reform, ki so še pred nami in s katerimi že predolgo odlašamo.

DEMOKRACIJA: Kot vemo, je vlada do zdaj skozi parlamentarni postopek spravila že osem protikoronskih svežnjev ukrepov. Se vam zdi, da gredo ti ukrepi v pravo smer?

GREGORČIČ: Menim, da so ukrepi dobri in so pomembno omilili posledice epidemije. To kažejo tudi vsi primerjalni kazalniki. Uvrščamo se med države z najnižjo brezposelnostjo v EU, takoj za Nemčijo. Poleg tega imamo zelo dobro mednarodno bonitetno oceno, uspelo se nam je celo zadolžiti po negativni obrestni meri. Bomo pa morali počasi začeti razmišljati tudi o izhodni strategiji in gospodarskem okrevanju po epidemiji.

DEMOKRACIJA: No, na drugi strani imamo levo opozicijo, ki že vse od aprila lani napoveduje vložitev konstruktivne nezaupnice. Kako ocenjujete njeno ravnanje v času epidemije?

GREGORČIČ: Kritična opozicija, ki predstavlja alternativo vladi, je za delovanje demokracije nujna. Vendar mora biti pri tem dobronamerna in državotvorna. Nasprotovanje vladi samo in izključno zaradi boja proti določeni politični opciji ni niti dobronamerno niti državotvorno. Zdi se, da vsaj del opozicije bije politični boj z nasprotovanjem ukrepom proti epidemiji v smislu – kolikor boljše za epidemijo, toliko slabše za vlado. Tak boj je povsem neracionalen, zato ga sploh ni mogoče razumeti. Vse to vodi v radikalizacijo družbe, ki onemogoča reševanje ključnih problemov. S tem se povzroča škoda ljudem, za blaginjo katerih bi izvoljena politika v resnici morala skrbeti.

DEMOKRACIJA: Najprej je bil v igri za mandatarja t. i. koalicije KUL Jože P. Damijan, sedaj je Karl Erjavec, ki pa niti znotraj svoje poslanske skupine ne uživa zaupanja. Ali ni to nekoliko nenavadno, da stranke, kot so LMŠ, SD, Levica in SAB, za mandatarja podpirajo tako šibkega in neverodostojnega kandidata?

GREGORČIČ: Nenehno rušenje vlade za vsako ceno in v nedogled v ničemer ne pomaga k družbenemu napredku in blaginji. Če ničesar ne spremeniš, ne moreš pričakovati drugačnega rezultata. Prejšnji predsednik vlade je odstopil, ker je rekel, da s trinajstimi poslanci ne more izpolniti pričakovanj ljudi. Zgodba bi se s štirimi oz. tremi ali le z dvema poslancema le še bolj klavrno in hitreje končala.

DEMOKRACIJA: Zakaj ste se podpisali pod »Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju«? Domnevam, da v prvi vrsti zato, ker so pred Slovenijo pomembni, odločilni meseci …

GREGORČIČ: Povabilu k podpisu sem se odzval, ker se z vsebino tega poziva v celoti strinjam. Menim, da sta sodelovanje in širše družbeno soglasje o dokončanju boja z epidemijo, strategiji za okrevanje po epidemiji in predsedovanju Svetu Evropske unije, pa tudi o uresničitvi odločbe ustavnega sodišča glede volilnega sistema nujni. Če bomo vsi skupaj zmogli stopiti korak nazaj in bomo tako soglasje dosegli, bomo s tem pokazali zrelost in pripomogli k skupnemu dobremu.

DEMOKRACIJA: In še za konec. Si upate napovedati, ali bo sedanja vlada vodila Slovenijo tudi v času predsedovanja Svetu Evropske unije v drugi polovici letošnjega leta? Ali pa vsaj to, kakšna vlada bi morala voditi Slovenijo v času tega predsedovanja?

GREGORČIČ: Napovedovanje prihodnosti raje prepuščam vedeževalcem.

Peter Gregorčič (Foto: Veronika Savnik)

Biografija

Dr. Peter Gregorčič se je rodil leta 1980. Diplomiral in doktoriral je na Oddelku za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in je oče štirih otrok. Zaposlen je kot izredni profesor za lasersko tehniko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, bil je tudi gostujoči profesor na Ruhr-Universität Bochum v Nemčiji. Vodi več raziskovalnih projektov, ki preučujejo in izkoriščajo prednosti laserskih mikro- in nanoobdelav za funkcionalizacijo površin. Uspešno je zasnoval in razvil nova znanja, ki omogočajo lasersko funkcionalizacijo površin za izboljšanje prenosa toplote, nadzor kavitacije v tekočinah, nadzor korozije in za razvoj biokompatibilnih površin. Njegovi rezultati pomembno pomagajo k razvoju pametnih površin, ki so pomembne za nove senzorje, pametne biokompatibilne materiale in sodobne tehnološke komponente.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine