Piše: dr. Milan Zver, evropski poslanec
Pred dobrima dvema dnevoma je časnik Politico objavil prispevek z naslovom “Znotraj slovenske vojne proti medijem”, v katerem je osnovno izhodišče članka, da se novinarji tako zelo bojijo vlade Janeza Janše, da se začnejo samo-cenzurirati. Prav tako je v članku navedenih vrsta zavajanj, netočnosti, ogromno je sklicevanja na anonimne vire, in čeprav je vladni urad za komuniciranje obširno in dosledno ter natančno odgovoril na vsa novinarkina vprašanja, jih le – ta v svojem članku ni skoraj v ničemer povzela, ali pa jih je le bežno ošvrknila. Običajno je sicer tudi, da novinarji navedbe svojih sogovornikov soočijo z navedbami uradnih institucij, česar novinarka v prispevku ni naredila, temveč je objavila nekaj iz konteksta iztrganih stavkov.
Ob prebiranju članka se nikakor ne morem znebiti občutka, da gre za znano taktiko levih strank, da zmanipulirane in zavajajoče novice dostavijo tujim novinarjem, ki jih nekritično povzemajo, nato pa jih slovenski mediji pompozno predstavijo slovenskim bralcem in gledalcem, ponovno brez kakršnegakoli dodatnega odziva slovenskih organov.
A naj naštejem samo nekaj dejstev, ki jih je novinarka v svojem članku v Politico spregledala:
1. Analiza o medijski pluralnosti, ki jo je opravila Fakulteta za medije, kaže, da imajo večinski mediji močno protivladno, opozicijsko medijsko držo, leva stališča pa prevladujejo nad desnimi, kar je v nasprotju z anonimnimi poročili, da so novinarji prisiljeni v samocenzuro. Analiza je vključevala 10 najbolj pomembnih medijev in je odkrila, da jih je 80 % prevladujoče proti vladnih, 18% je nevtralnih, 2% pa provladnih.
2. Slovenska vlada je prek medijskega razpisa (pretežno levim medijem) podelila 2,6 milijona evrov in še na desetine milijonov iz interventnih sredstev za blaženje posledic koronavirusne bolezni.
3. RTV Slovenija tudi pri načrtovani spremembi zakonodaje nikakor ne bo ostala brez sredstev. Majhen delež RTV naročnine, za katerega je predvideno, da bi bil prenesen na druge medije, bi bil nadomeščen na podlagi novega zakona, ki bi RTV Slovenija letno omogočil vsaj 11 milijonov evrov več zaslužka tako, da bo RTV dal več oglaševalskih možnosti. Ti prihodki so doslej omejeni.
4. Slovenija je bila na mednarodni lestvici medijske svobode, ki jo objavlja organizacija Novinarji brez meja, najvišje prav v času prve vlade premierja Janeza Janše, in sicer od leta 2004 do leta 2008. V času prejšnje vlade premierja Marjana Šarca je bila Slovenija na tej lestvici uvrščena na 32. mesto, kar je več kot trikrat slabše kot v letih 2005 in 2006, ko je bila 9. in 10.
5. Na protivladnih protestih, ki se jih redno udeležuje in na katere vabi tudi slovenska opozicija, mediji pa o njih intenzivno poroča, se vzklikajo parole “smrt janšizmu”, ljudje pozivajo k uboju predsednika vlade, nosijo transparente in napise z grožnjo s smrtjo. Vse te grožnje so predvajanje tudi v medijih kot nekaj povsem običajnega. Še več, tožilstvo v tovrstnih grožnjah, pa tudi v besedah, da je konkretni politik “pes, ki ga je treba likvidirati “ne predstavlja resne grožnje.
6. Novinarki žal nihče ni povedal ničesar o grožnjah, tudi fizičnih, ki pa jih dejansko prejemajo nekateri novinarji, med njimi, na primer, ne pozabimo na primer k sreči neuspele likvidacije novinarja Mira Petka, pa tudi primer raperja Zlatana Čordića, ki je konec lanskega leta napadel novinarsko televizijsko ekipo, snemalcu iztrgal kamero iz rok in jo poškodoval, kasneje pa na ulici nadlegoval direktorja NIJZ. Prav tako ne pozabimo, da je na protivladnih protestih nek ekstremni levičar fizično napadel fotoreporterja in ga hudo poškodoval, lotil se je tudi nekega snemalca, ga podrl na tla in obrcal, potem pa enako storil tudi nekemu policistu.
Žalosti me, da je nekoč ugleden časopis, ki ga v evropski prestolnici prebirajo mnogi diplomati, poslanci, zaposleni v evropskih institucijah, … povsem izgubil neodvisno in nepristransko smer in nasedel vsem navedbam, ki so jih novinarki servirail lokalni politični aktivisti.”
