Na ploščadi Knežjega dvora v Celju bodo danes celjska občina, Pokrajinski muzej Celje in celjska knjižnica odkrili spominsko ploščo znamenitemu celjskemu 87. pehotnemu polku avstro-ogrske vojske. Osrednji govornik na prireditvi bo muzejski svetnik Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, so sporočili iz Pokrajinskega muzeja Celje.
Po navedbah celjskega pokrajinskega muzeja so 87. pehotni polk, s sedežem nabornega območja v Celju, ustanovili leta 1883. V polku je vseskozi služil visok delež Slovencev, zato je veljal za slovenski polk. V času svojega 35-letnega obstoja je večkrat menjal kraje, kjer je bil nastanjen. V Celju je bil od leta 1888 stalno nameščen en bataljon polka.
Leto 1917 je na soški fronti leto krvavih bitk, v katerih je sodeloval tudi celjski pehotni polk. Odlikoval se je zlasti v bojih za strateško pomemben hrib Škabrijel (Sv. Gabrijel), ki ga je za ceno velikih izgub uspel obraniti. Po preboju soške fronte, konec oktobra leta 1917, je polk boje z Italijani in njihovimi zavezniki nadaljeval ob reki Piavi, po avstro-ogrskem podpisu premirja, novembra leta 1918, pa se je vrnil v domovino in se vključil v novo slovensko vojsko kot Celjski peš polk.
Njegovi pripadniki so imeli pomembno vlogo v bojih za severno mejo. Po združitvi države Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) s Kraljevino Srbijo in nastankom Kraljevine SHS decembra leta 1918 se je postopoma reformirala tudi tedanja vojska. Polk so namreč junija leta 1919 preimenovali v 46. pehotni polk.
