Bivša hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić bo danes prevzele vodenje Sveta Evrope. Nova generalna sekretarka bo na čelu najstarejše panevropske organizacije za varovanje človekovih pravic, demokracije in vladavine prava nasledila Norvežana Thorbjorna Jaglanda, ki je bil na tem položaju dva zaporedna petletna mandata.
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je konec junija izbrala Pejčinović Burićevo, ki je v drugem krogu glasovanja o novem generalnem sekretarju vseevropske organizacije premagala belgijskega zunanjega ministra Didierja Reyndersa. Poleg Pejčinović Burićeve in Reyndersa sta bila v prvem krogu še bivša grška zunanja ministrica Dora Bakojanis in nekdanji premier Litve Andrius Kubilius.
Pejčinović Burićeva je bila od junija 2017 podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica. Pred tem je bila med drugim državna sekretarka na zunanjem ministrstvu ter med letoma 2008 in 2011 poslanka. Je članica vladne desnosredinske stranke HDZ.
V prvem nagovoru po izvolitvi je Marija Pejčinović Burić dejala, da si bo prizadevala za mir in blaginjo evropskih državljanov. Vzpodbujala bo dialog med 47 članicami, med katerimi so tudi vse države članice Evropske unije, da bi uresničila glavni cilj Sveta Evrope – mir in blaginjo Evrope.
Burićeva bo pristojna za strateško načrtovanje, programsko usmeritev in proračun SE, ki letos znaša 437 milijonov evrov. Bo druga ženska na tem položaju v 70-letni zgodovini organizacije ter prva oseba nasploh z območja Srednje in Jugovzhodne Evrope.
Izvolitev Pejčinović Burićeve velja za enega od največjih hrvaških diplomatskih uspehov pri kandidaturah za mednarodne institucije in potrditev močnega zunanjepolitičnega položaja Hrvaške, je v preteklih mesecih večkrat javno izpostavil hrvaški premier Andrej Plenković. Prepričan je, da se bodo razsežnosti tega uspeha še bolj pokazale v prihodnosti.
Njen predhodnik Jagland je bil prvi v zgodovini SE, ki je vodil organizacijo v dveh zaporednih mandatih. V svojem poslovilnem nagovoru je med drugim izpostavil, da je organizacija po 70 letih razvila izjemen pravni red, ki vsebuje več kot 220 pravnih inštrumentov. S konvencijami postavljajo skupne standarde in se spopadajo s posebnimi izzivi, kot so kibernetski kriminal in nasilje nad ženskami ter trgovina z ljudmi in organi, je poudaril.
Svet Evrope sicer v zadnjem času čedalje bolj postaja najbolj znana institucionalna izpostava za uresničevanje Sorosove agende »odprte družbe«.
