11.3 C
Ljubljana
petek, 18 oktobra, 2024

Tudi predsednica predstavniškega doma, sicer demokratka iz Kalifornije, se za zdaj ne bi lotila predsednika Trumpa. Je kriv tudi posnetek, na katerem se neprimerno obnaša?

Po sredini izjavi za javnost nekdanjega posebnega tožilca za preiskavo ruske afere Roberta Muellerja so se v ameriškem kongresu okrepili pozivi za začetek postopka impeachmenta predsednika ZDA Donalda Trumpa, vendar pa predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi še ni pripravljena za tak korak.

 

Demokratka iz Kalifornije je v domačem San Franciscu povedala, da bo kongres nadaljeval s preiskavami in sprejemanjem zakonov za zaščito volitev in demokracije. Zagotovila je, da je vse na mizi, tudi impeachment, vendar pa želijo pripraviti tako trden primer, da bodo tudi republikanci v senatu ugotovili, da ni drugega izhoda.

Po dveh letih Trumpove vladavine s trdno podporo senatne republikanske večine je Pelosijeva sicer že spoznala, da se to ne bo zgodilo in proti impeachmentu je zato, ker (še) ni javne podpore, ker bo impeachment poražen v senatu, kar bo politični plus za Trumpa, in ker je bolje, da preiskave proti predsedniku vodi pet ali več kongresnih odborov, kot pa le eden – pravosodni.

Med drugimi opcijami je tudi glasovanje o izreku ukora predsedniku ZDA, ki ne nosi nobenih pravnih ali političnih posledic, vendar pa lahko demokrati iz tega naredijo odmevno javno predstavo z ustreznimi ceremonijami.

Kongresni demokrati s Pelosijevo na čelu se bodo morali morda prej odločiti, kaj storiti s pravosodnim ministrom Williamom Barrom, ki se je postavil na Trumpovo stran in celo izrazil mnenje, da je bil problematičen sam začetek preiskave ruskega vpletanja v ameriške volitve leta 2016. Barr je imenoval posebnega preiskovalca v izvor preiskave, Trump pa je vsem agencijam vlade ukazal, naj s preiskavo sodelujejo.

Pravosodni ministri ZDA so del vlad, vendar pa se je od njih pričakovala velika mera neodvisnosti od predsednika. Barr je aprila predstavil svoj povzetek Muellerjevega preiskovalnega poročila in ustvaril vtis, da predsednik Trump ni naredil nič narobe. Mueller, s katerim sta menda že dolgo let prijatelja, ga je na to pisno opozoril, v sredo pa razlike v pogledih še osebno pojasnil.

Barr je aprila dejal, da preiskava ni odkrila dokazov o sodelovanju Trumpove kampanje z Rusi. Mueller pa je v sredo dejal, da ni dovolj dokazov za vložitev obtožnice o širši zaroti.

Barr je aprila in kasneje trdil, da mu je Mueller prepustil odločitev o Trumpovem oviranju pravosodja oziroma njegove preiskave. Mueller je v sredo jasno povedal, da je odločanje o tem prepustil mehanizmu zunaj pravosodnega ministrstva in po ameriški ustavi je to le kongres s postopkom impeachmenta.

“Ustava za formalno obtožbo predsednika na položaju zahteva proces, ki ni del kazenskopravnega sistema,” je dejal Mueller.

Nekdanji direktor FBI je tudi dejal, da bi v primeru, da bil bil prepričan, da predsednik ni zagrešil zločina, to tudi povedal. Vendar ni.

Mueller je v sredo povedal, da proti Trumpu niso vložili obtožnice zaradi kaznivega dejanja oviranja preiskave, ker jim to preprečuje uveljavljena politika pravosodnega ministrstva, da se predsednika na položaju znotraj pravnega sistema ne more obtožiti kaznivih dejanj.

Barr je aprila in kasneje dejal, da mu je Mueller zagotovil, da ta politika pravosodnega ministrstva ni bila razlog, da ni bilo obtožnice, in je bil presenečen, da je odločanje o tem prepustil njemu. Mueller ga je v sredo zanikal tudi glede tega, saj je zadevo očitno prepustil kongresu, česar pa ni mogel jasno povedati, ker bi bilo več kot očitno, da si Trump po Muellerjevem mnenju zasluži obtožnico.

Potem ko ga je prikazal kot Trumpovega zagovornika, je Mueller ublažil udarec in Barra pohvalil, da je omogočil objavo velike večine preiskovalnega poročila, in menil, da ne dvomi v to, da je Barr odločitev o objavi celotnega poročila sprejel “v dobri veri”.

Trump je bil v sredo nenavadno zadržan s tviti in je sporočil le, da je nedolžen, ker ni dokazov za obtožbo, ter objavil sporočilo Bele hiše, da je zanje zadeva končana.

No, morda pa je za njeno zadržanost kriva tudi afera. Pelosijeva je včeraj namreč tudi napadla spletno družbeno omrežje Facebook, ki še vedno ni umaknilo po njeno prirejenega videoposnetka, na katerem deluje pijana ali prizadeta. To po njenih besedah potrjuje, da je Facebook zavestno omogočil rusko vpletanje v volitve leta 2016.

“Ko nekdo, kot je Facebook, pravi, da ve, da je posnetek lažen, a ga vseeno prikazuje, mi to pove, da zavestno omogočajo širjenje lažnih informacij,” je dejala v San Franciscu in dodala, da je doslej verjela, da so Rusi Facebook le izkoriščali.

Facebook se ni odzval, namesto njega pa je to storilo poslovno združenje NetChoice, katerega član je skupaj s Twitterjem in Googlom. “Pretiravanje z napadi na platforme ne bo rešilo sodobnih tehnoloških vprašanj. Očitno je, da si Facebook prizadeva proti zlorabam svoje platforme.”

YouTube ima, kot kaže, drugačne standarde od Facebooka, saj je sporni posnetek izbrisal. Facebook sicer nima utečene politike, da mora biti objavljena informacija resnična, torej lahko vsak laže, kot se mu zdi, poroča STA. No, v slovenskem primeru je nekoliko drugače, saj cenzura na Facebooku deluje ves čas…

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine