Finančni ministri držav v območju evra so danes v Bukarešti prižgali zeleno luč za milijardo evrov pomoči Grčiji v okviru ukrepov za zmanjšanje njenega dolga, je sporočil šef evroskupine Mario Centeno. Odločitev je bila pričakovana, saj je Evropska komisija pred nekaj dnevi ocenila, da je država izpolnila pogoje za ta korak.
Grčija je avgusta lani končala program pomoči. Ta milijarda – konkretno 970 milijonov evrov – ni posojilo, je transfer, denarja ni treba vrniti, okoliščine so drugačne, je izpostavil vodja evropskega reševalnega sklada ESM Klaus Regling.
Ta pomoč v okviru ukrepov za zmanjšanje dolga vključuje v glavnem dobičke centralnih bank v območju evra od grških obveznic v času izvajanja programa pomoči.
V razširjeni sestavi – vse članice EU razen Velike Britanije – je evroskupina danes tudi nadaljevala razpravo o reformi območja evra, konkretno o dveh občutljivih in spornih projektih: evrskem proračunu in evropskem sistemu jamstva bančnih vlog.
V razpravi o evrskem proračunu z uradnim imenom proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost so se tokrat osredotočili na upravljanje instrumenta. Marca so razpravljali o odhodkovni strani proračuna, maja pa bo na vrsti njegov obseg.
Kompromisa pričakovano še ni. Cilj je, da se dogovor o zasnovi, načinu izvajanja in časovnem okviru za evrski proračun doseže do junija.
Ministri so tudi pregledali napredek v prizadevanjih za izhod iz slepe ulice pri vzpostavljanju skupnega sistema jamstev za bančne vloge, tretjega stebra bančne unije, znanega po okrajšavi Edis. Ugotavljajo, da bo potrebnega še več dela.
Evroskupina se ni mogla izogniti vprašanju brexita. “Mi smo pripravljeni na vse mogoče scenarije. Tudi na brexit brez dogovora,” je poudaril Centeno in izpostavil, da se seveda vsi želijo izogniti temu scenariju.
Zasedanju evroskupine danes v Bukarešti sledi neformalno zasedanje finančnih ministrov EU, ki se nadaljuje še v soboto. Zasedanj v romunski prestolnici se udeležuje tudi slovenski minister Andrej Bertoncelj.
Finančni ministri EU med drugim razpravljajo o večletnem evropskem proračunu, prioritetah za naslednji institucionalni cikel, uniji kapitalskih trgov, mobilnosti delovne sile in vlogi obdavčevanja pri spodbujanju rasti.
V Bukarešti je sicer danes spet odmeval tudi sporni digitalni davek, ki so ga finančni ministri sicer minuli mesec postavili na stranski tir. Ker niso uspeli doseči soglasja, so se odločili, a bodo počakali na rešitev, ki se pripravlja v okviru OECD.
Francoski minister za gospodarstvo Bruno Le Maire je danes poudaril, da kljub nasprotovanju Washingtona Francija vztraja pri uvedbi tega davka na nacionalni ravni, saj je to nujno za krepitev pravičnosti in učinkovitosti v mednarodnem davčnem sistemu.
Poleg Francije uvedbo tega davka na nacionalni ravni načrtuje še več članic unije, med njimi Velika Britanija, Avstrija, Italija in Španija.
