Piše: P. G.
Človekove pravice v današnjem svetu ne obstajajo. To je zato, ker se svetovne demokracije za to ne borijo, ugotavlja spletni portal neweurope.eu.
Kot ugotavlja komentator Alejo Vidal-Quadras, si svetovne diktature vedno stojijo za hrbtom, medtem ko svetovne demokracije ne storijo enako, ko se zavzemajo za svoje temeljne vrednote, kot so človekove pravice in pravna država. »Prepogosto se odrekamo moralni, večkrat tudi pravni odgovornosti zaradi pragmatizma, včasih pa iz čiste pohlepe za naftnimi dolarji,« je zapisal, pri čemer izpostavlja odnos do Irana.
Letos je namreč vodenje Irana prevzel pripadnik trde islamistične linije Ebrahim Raisi, ki je odgovoren za umore več tisoč političnih zapornikov leta 1988. V tistem času je bil Raisi namestnik tožilca v Teheranu, ajatola Homeini pa mu je dodelil nalogo izvajati smrtne kazni. Zapornike so tako poslali na vislice po lažnih sojenjih, ki so trajala le nekaj minut. Po nekaterih podatkih je bilo takrat ubitih preko 30 tisoč nasprotnikov iranskega režima. Pokopani so bili v množičnih grobnicah, kar je pomenilo zločin proti človeštvu in po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov genocid. Storilci nikoli niso odgovarjali. Prav nasprotno, mnogi so napredovali na višje položaje.
Pred izvolitvijo za predsednika Irana je bil Raisi vodja iranskega pravosodja. V tem času so sodstvo in varnostne sile novembra 2019 brutalno zatirale miroljubne protestnike, pri čemer je bilo ubitih približno 1500 protivladnih demonstrantov in disidentov, več tisoč pa jih je pridržanih in mučenih. Nihče od mučiteljev ni bil kaznovan, piše portal. Ob tem izpostavlja tudi odgovornost mednarodne skupnosti. Septembra 2020 je sedem posebnih poročevalcev Združenih narodov sporočilo, da je neukrepanje organov Združenih narodov zaradi pokola leta 1988 še bolj “spodbudilo” iranske oblasti, da še naprej kršijo človekove pravice. 152 nekdanjih uradnikov ZN in mednarodni strokovnjaki za človekove pravice so maja letos celo pisali visokemu komisarju ZN za človekove pravice in pozvali, naj preiščejo dogodke leta 1988. Podpisniki pisma so bili nekdanji visoki komisar ZN za človekove pravice, nekdanji namestnik generalnega sekretarja ZN, 28 nekdanjih posebnih poročevalcev ZN za človekove pravice in predsedniki prejšnjih preiskovalnih komisij ZN o kršenju človekovih pravic v Eritreji in Severni Koreji. Ugledni pravni strokovnjaki, ki so podpisali pritožbo, so bili nekdanji glavni tožilec Mednarodnih kazenskih sodišč ZN za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando, nekdanji posebni tožilec na Posebnem sodišču za Libanon in prvi predsednik Posebnega sodišča ZN za Sierro Leone.
Ob tem je seveda izpostavljena odgovornost svetovnih velesil, tudi EU. Julija lani je slovenski premier Janez Janša, ki sedaj predseduje EU, napovedal podporo preiskovalni komisiji ZN. Vendar pa se je EU distancirala od tega, češ da Bruselj vodi “uravnoteženo” iransko politiko. Takšen sramoten odmik je bil zelo všečen islamistom, saj je bil Iranu in celotnemu svetu poslan signal, da je EU pripravljena ob kršitvah človekovih pravic gledati stran, medtem ko režimi ubijajo ljudi v svojih državah.
Čas je, da Evropa konča “običajno poslovanje” z režimom množičnih morilcev, ki vodijo Iran, piše portal New Europe. Namesto tega bi morala uvesti stroge sankcije proti storilcem masakra leta 1988 v Iranu. Zato Slovenija ne bi smela biti edini glas EU, ki podpira poziv ZN k odgovornosti. To bi morala narediti vsa Evropska unija.
