Združeno kraljestvo vstopa v ključni teden glede brexita. Parlament v Londonu bo predvidoma v torek zaključil razpravo o dogovoru o ločitvi od EU, od izida glasovanja pa bo odvisno, ali bo 29. marca 2019 sledil urejeni brexit ali pa odhod brez dogovora. Zaenkrat vse kaže, da dogovor, ki je bil dosežen 13. novembra, ne bo dobil dovolj podpore.
Britanski poslanci so razpravo o dogovoru začeli minuli torek. Že takoj se je zapletlo, ker vlada pod vodstvom konservativne premierke Therese May parlamentu ni v celoti predstavila pravnega mnenja o možnih posledicah doseženega dogovora z Brusljem. Poslanci so zato vlado spoznali za krivo nespoštovanja parlamenta. To je razgalilo šibkost Mayeve in možnosti, ki jih ima predlog dogovora o brexitu.
Britanska vlada je nato v sredo vendarle objavila celotno pravno mnenje o sporazumu z Brusljem, a je to razpravo še bolj zapletlo. Več poslancev je Mayevo obtožilo zavajanja.
Pravno mnenje državnega pravobranilca Geoffreya Coxa je namreč med drugim razkrilo, da bi s t. i. varovalko za Severno Irsko to ozemlje ločili od preostalega dela Združenega kraljestva, s tem pa lahko ogrozili enotnost države. To pa je za mnoge torijce nesprejemljivo.
Poslanci so poleg tega sprejeli amandma, ki jim daje večjo vlogo v primeru, da bo parlament po koncu razprave doseženi sporazum zavrnil. Vložil ga je poslanec konservativcev Dominic Grieve, podprlo pa še 25 torijcev.
To povsem jasno kaže razsežnosti nasprotovanja, s katerim se sooča vlada Mayeve – ne le, da ji nasprotujejo opozicijski laburisti, ampak se sooča tudi z uporom v vrstah lastne stranke. Sporazumu nasprotujejo tudi severnoirski unionisti (DUP), ki sicer podpirajo manjšinsko vlado Mayeve.
Nezadovoljstvo nad dogovorom je veliko predvsem v smislu, da Britancem “ne bo vrnil nadzora” in da je premierka domov prinesla dogovor, ki je slab za državo.
Dogovor sicer na 585 straneh ureja glavna ločitvena vprašanja, od prihodnje usode britanskih državljanov v EU in ostalih članic na Otoku, do vprašanj finančne poravnave in predvsem perečega vprašanja meje na irskem otoku. Določa tudi prehodno obdobje, ki naj bi trajalo do konca leta 2020 z možnostjo še dveletnega podaljšanja. London in Bruselj naj bi se v tem času dogovorila o bodočih trgovinskih odnosih.
Premierka je v razpravi doslej poskušala napade odbiti. Vztraja, da je doseženi sporazum z EU edini možen in vzdržen ter zato dober.
Kako uspešna je Mayeva pri tem prepričevanju, bo na koncu razkrilo glasovanje. Premierka predvsem na karto, da alternative sedanjemu predlogu dogovora z EU praktično ni, tudi čas se že izteka. Predvideno dveletno obdobje za odhod Združenega kraljestva iz povezave v skladu s 50. členom Pogodbe o EU bo namreč poteklo že čez dobre tri mesece.
Alternativa je tako odhod brez dogovora, kar bi pomenilo enega najslabših možnih scenarijev. Veliko Britanijo bi v tem primeru čakal kaos v prihodnjih odnosih z EU, najpomembnejšim zunanjim trgom, velika bi bila tudi negotovost v odnosih s tretjimi državami, saj bi morali na hitro doseči niz trgovinskih dogovorov.
Kot je prejšnji teden opozorila tudi britanska centralna banka, bi brexit brez dogovora Združeno kraljestvo pahnil v recesijo. Gospodarska aktivnost bi upadla za osem odstotkov, stopnja brezposelnosti bi se podvojila na 7,5 odstotka, vrednost funta pa bi padla za četrtino.
Kljub katastrofičnim scenarijem pa nič ne kaže, da bi se zaradi tega poslancem v Londonu kaj šibila kolena. Dosedanji potek razprave je pokazal prej nasprotno.
Poleg tega so si z omenjenim Grieveovim amandmajem zdaj izglasovali še, da lahko v primeru zavrnitve predlaganega dogovora z EU dopolnijo načrte vlade. Tako naj bi lahko od vlade zahtevali nova pogajanja z EU in na ta način skušali preprečiti brexit brez dogovora. Odpira pa se tudi možnost novega referenduma, na katerem bi odločali o obstanku Velike Britanije v evropskem gospodarskem prostoru ali celo v EU.
Konec koncev je tudi generalni pravobranilec Sodišča EU v torek objavil, da se Velika Britanija še vedno lahko enostransko odloči in umakne napoved odhoda iz EU. To možnost ima po njegovem mnenju na voljo, dokler proces o ločitvenem dogovoru ni formalno zaključen. Sodišče EU naj bi se o tem vprašanju izreklo v ponedeljek, pogosto pa sledi mnenju pravobranilca.
Glasovanje je predvideno za torek, v primeru zavrnitve sedanjega predloga dogovora z EU pa bo morala vlada parlamentu v 21 dneh pojasniti, kako namerava nadaljevati proces brexita.
Po drugi strani obstaja velika nevarnost, da bi Mayeva ob jasni zavrnitvi dogovora o brexitu vrgla puško v koruzo in odstopila. V tem primeru konservativce čaka izbiranje novega vodje, zelo verjetne bi bile predčasne parlamentarne volitve. Zagotovo pa ob tem scenariju 29. marca prihodnje leto ne bo prišlo do “urejenega” brexita.
Dogovor morata sicer na strani unije potrditi še Evropski parlament in Svet EU, vendar na tej strani večjih presenečenj ni pričakovati, glede na to, da so voditelji članic EU dogovor konec novembra na vrhu v Bruslju že blagoslovili. Evropski poslanci naj bi dogovor potrdili že zgodaj v novem letu.
