Piše: Damian Ahlin
Kljub poskusom južnoameriških in karibskih držav, da bi ustanovile organ, ki bi izključeval severnoameriške velesile, je več kot polovica sredstev, namenjenih za vzdrževanje institucionalne strukture organizacije, izplačana s strani teh vlad.
Da bi Organizacija ameriških držav (OAS) postala najpomembnejše združenje na celini od svoje ustanovitve leta 1948, je potrebovala strukturo, ki bi ji omogočila, da ohrani tekoče dejavnosti za demokracijo, pravno državo, človekove pravice, razvoj, enakost in trajnost vseh članic.
Za vzdrževanje te strukture so bili potrebni letni prispevki, ki jih morajo države članice plačevati. OAS bo za letošnje leto potrebovala 84 milijonov dolarjev.
Ta sredstva so namenjena vzdrževanju fizične in kadrovske strukture, ki sporazumno deluje v korist ciljev, ki jih je Organizacija določila v korist vsake države članice. Če ne bi bilo letnega proračuna organizacije, bi ta delovala zgolj kot forum za politične razprave.
Enako bi jo uporabili, če bi največja plačnica, Združene države Amerike, prenehale prispevati 45,3 milijona dolarjev, ki jih plačujejo organizaciji. To je znesek, do katerega je upravičena zaradi gostovanja sedeža skupščine.
V nasprotju z ostalimi državami, ZDA prispevajo 53 % gospodarskih sredstev, ki jih upravlja Organizacija ameriških držav. Kljub temu imajo ZDA enako politično težo kot ostale članice, saj njihov glas šteje za enega, tako kot glas ostalih držav, ki sestavljajo organizacijo, ne glede na njihov gospodarski prispevek.
V primeru Kanade prispeva 11,3 % proračuna, kar je skoraj 11 milijonov dolarjev.
Vsota prispevkov obeh severnoameriških velesil znaša več kot 64 % sredstev, ki so namenjena polnemu delovanju Organizacije ameriških držav in vseh njenih institucij.
Z vrnitvijo levičarskih populističnih vlad v več latinskoameriških državah se je povečalo tudi število obtožb proti Organizaciji in poskusov oblikovanja vzporednega prostora brez ZDA in Kanade.
Unija južnoameriških držav
Unija južnoameriških držav (UNASUR), je bila ustanovljena leta 2008. Organizacija je imela letni proračun v višini 10,8 milijona dolarjev, ki so ga prispevale države članice.
UNASUR je do svojega razpada leta 2017 delovala, ker je bila organizirana prek sektorskih ministrskih srečanj, ki so jih v vsakem primeru plačevale posamezne vlade. Z drugimi besedami, razen generalnega sekretarja skorajda ni imela stalne strukture.
Aprila 2018 so se Argentina, Brazilija, Čile, Kolumbija, Paragvaj, Ekvador, Peru in Urugvaj postopoma odločile, da za nedoločen čas prekinejo sodelovanje v organizaciji, ker ni bilo konkretnih rezultatov, ki bi zagotovili pravilno delovanje organizacije. Pozneje so se dokončno umaknile.
Do istih težav bi lahko prišlo tudi v Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), za katero se danes zdi, da je skupščina držav južnega stožca, ki je na voljo za boj za oblast in s katero nameravajo njene države članice nadomestiti Organizacijo ameriških držav.
Vendar pa CELAC trenutno ostaja le kot politični forum in ne organizacija, ki bi lahko nadomestila Organizacijo ameriških držav. Da bi bilo to mogoče, bi morale države članice izstopiti kot blok iz OAS-a, kot se je to zgodilo z UNASUR-om.
Ameriške države potrebujejo prostor, kjer lahko vse enakopravno razpravljajo z Združenimi državami in Organizacija ameriških držav je ponudila takšen demokratičen prostor, katerega velika prednost je, da imajo vsi narodi enak glas.
Vendar je ZDA zaradi pravila ena država, en glaskljub svojemu večinskemu prispevku k delovanju organizacije pri oblikovanju alternativne večine, v slabšem položaju.
Dejansko sta Chávez in Maduro pridobila veliko glasov v Organizaciji ameriških držav s tem, da sta se zatekla k predaji nafte karibskim mikrodržavam, od katerih ima vsaka pravico do enega glasu, tako kot ZDA.
Kljub dvomom lastnih držav članic OAS še naprej deluje v okviru svojih ciljev in stebrov za pravilno delovanje demokracij v obeh Amerikah.
Vir: Infobae
