Piše: Moja Dolenjska
Številni voditelji držav EU so se pred začetkom srečanja v Bruslju zavzeli za ukrepanje glede žgočega vprašanja migracij, še zlasti glede vračanja migrantov. Nekateri so izrazili naklonjenost rešitvam v obliki migrantskih centrov zunaj EU.
Pred vrhom EU pa se je na posebnem srečanju na temo migracij sestala skupina voditeljev članic unije.
V EU se sicer krepijo pozivi Bruslju, naj ukrepa za zmanjšanje pritiska migracij. Pri tem se kot ena od možnih idej pojavlja vzpostavitev centrov za vračanje migrantov zunaj unije.
Nemški kancler Olaf Scholz se je zavzel za hitrejše izvajanje evropskega migracijskega pakta, o katerem so se države članice dogovorile spomladi. Poudaril je pomen učinkovitosti, med drugim glede vračanja migrantov. Dejal je, da je treba zagotoviti zaščito tistim, ki jo potrebujejo, vendar pa “ne morejo priti vsi”.
Da Evropa ne more več sprejemati toliko ljudi, je opozorila tudi danska premierka Mette Frederiksen.
Nizozemski premier Dick Schoof pa je ob prihodu na vrh EU dejal, da je zamisel o centrih za repatriacijo migrantov v Ugandi, ki jo preučuje nizozemska vlada, “resna”. Nizozemska pa z zanimanjem gleda na sporazum med Italijo in Albanijo.
Začasni bolgarski premier Dimitar Glavčev je pozdravil zamisel o migrantskih centrih v tretjih državah. Dejal je, da so takšni centri v tretjih državah “dober primer, ki ga bomo podprli”.
Golob proti
Slovenski predsednik vlade Robert Golob je bil glede rešitev, kot je tista po vzoru sporazuma med Italijo in Albanijo, bolj zadržan. Navaja celo, da je določene ukrepe iz evropskega migracijskega pakta, ki se bo začel uporabljati poleti 2026, treba začeti izvajati takoj. Za migracije pa je treba po njegovem nameniti še več denarja.
Grški premier Kiriakos Micotakis pa je opozoril, da so vračanja migrantov “manjkajoči člen v naši migracijski politiki”. “Ne moremo sprejeti dejstva, da nismo učinkoviti pri obravnavi tistih, ki niso upravičeni do statusa zaščite,” je opozoril. Kot je ob tem dejal, želi slišati več o “inovativnih rešitvah”, ki jih v zvezi s tem predlaga Evropska komisija.
Tudi litovski predsednik Gitanas Nauseda je menil, da potrebujemo “inovativne ukrepe” glede migracij, pri čemer je izpostavil sodelovanje s tretjimi državami. Opozoril je, da se Litva sooča s posebnim izzivom hibridnih napadov iz Belorusije in Rusije, ki migracije uporabljata kot orožje.
Pred vrhom EU je v Bruslju potekalo posebno srečanje o migracijah, ki so ga sklicale Italija, Nizozemska in Danska. Srečanja so se udeležili voditelji več držav članic, med njimi Poljske, Avstrije, Madžarske in Grčije, pa tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Na srečanju so med drugim govorili o konceptu varne tretje države glede na izvajanje pravil novega pakta o migracijah in azilu, o sodelovanju pri prostovoljnem vračanju migrantov kot tudi o centrih za repatriacijo, so po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa sporočili iz urada premierke Giorgie Meloni. Kot je razvidno iz fotografije, Goloba na tem sečanju ni bilo.
