Voditelji 27 članic EU so danes v Bruslju potrdili ločitveni sporazum z Združenim kraljestvom in politično izjavo o prihodnjih odnosih, je sporočil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
Voditelji so potrdili ločitveni sporazum, ki ureja tri prednostna ločitvena vprašanja – pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku – ter prehodno obdobje, ki naj bi trajalo do konca leta 2020, a ga bo mogoče podaljšati za največ dve leti.
Ob tem so pozvali Evropsko komisijo, Evropski parlament in Svet, naj storijo vse potrebno, da bo sporazum lahko začel veljati 30. marca prihodnje leto in da bo izstop urejen.
Potrdili so tudi nezavezujočo politično izjavo o prihodnjih odnosih. Ta potrjuje odločenost unije, da se zagotovi čim tesnejše prihodnje partnerstvo z Združenim kraljestvom, in postavlja politično podlago za pogajanja o prihodnjih odnosih. A vsa ključna in najbolj občutljiva vprašanja, tudi vprašanje meje na irskem otoku, bo treba v teh pogajanjih še doreči.
Poleg tega so se voditelji glavnemu pogajalcu unije o brexitu Michelu Barnierju zahvalili za neutrudna prizadevanja in prispevek k ohranjanju enotnosti sedemindvajseterice med pogajanji.
“Zdaj je čas, da vsakdo prevzame svoj del odgovornosti,” je ob prihodu na vrh poudaril Barnier. Dogovor je po njegovih besedah nujen korak za gradnjo zaupanja med Združenim kraljestvom in EU za naslednjo fazo oblikovanja zgodovinskega in ambicioznega partnerstva. “Ostali bomo zavezniki, partnerji in prijatelji,” je izpostavil.
Voditelji so ob prihodu na vrh poudarjali, da to ni dan za veselje. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je, kot že večkrat v minulih dveh letih, znova izpostavil, da je brexit tragedija, in ocenil, da je to žalosten dan.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je menil, da to ni dan ne za veselje ne za žalovanje ter znova pozval k reformam. Brexit namreč po njegovih besedah potrjuje, da Evropa potrebuje prevetritev.
Slavja tako danes ne bo. Prvič, ker nad brexitom v uniji ni navdušenja. Drugič, ker kalvarije še zdaleč ni konec. Naslednji korak bo najzahtevnejši – potrjevanje dogovora v britanskem parlamentu. Tudi če ta dogovor potrdi, sledijo še zahtevna pogajanja o prihodnjih odnosih. Če britanski parlament dogovora ne potrdi, pa je neznank še ogromno.
O tem, kaj se bo zgodilo, če britanski parlament dogovora ne potrdi, nihče ne želi ugibati. Predsednik komisije je v odgovoru na to vprašanje danes postregel z junckerizmom: “Če bi bil osel mačka, bi se dnevno zadrževal v drevesni krošnji.”
Avstrijski kancler Sebastian Kurz pa je jasno povedal, da je pomembno, da se vsi v Združenem kraljestvu zavedajo, da ne bo novih pogajanj o doseženem rezultatu in da ni več manevrskega prostora.
Šele tik pred vrhom je bilo rešeno vprašanje zagotovil za Španijo glede Gibraltarja. Madrid je zahteval trdna zagotovila, da bo imel besedo pri opredeljevanju prihodnjih odnosov EU z Gibraltarjem, strateško pomembnim britanskim čezmorskim ozemljem na jugu Iberskega polotoka, nad katerim si tudi Španija želi suverenost.
Na vprašanja o tem tem dogovoru s Španijo je litovska predsednica Dalia Grybauskaite danes dejala: “Običajno so to triki – obljubimo, da bomo obljubili.” Na dodatno vprašanje, ali je torej to samo obljuba, pa je dodala: “Običajno izpolnimo, kar obljubimo. Prej ali slej.”
Ko oziroma če dogovor o brexitu potrdi britanski parlament, ga morata na strani sedemindvajseterice potrditi še Svet EU in Evropski parlament. Brexit je predviden 29. marca prihodnje leto.
