Piše: Damian Ahlin
Po mnenju Evropske komisije se je treba letos osvoboditi dveh tretjin plina, ki ga EU uvaža iz Rusije. Gre za ambiciozen in tvegan predlog, saj ne bo lahko najti nadomestnih možnosti. Načrt RePowerEU, katerega cilj je do leta 2030 popolnoma odpraviti odvisnost od uvoza fosilnih goriv iz Rusije, je bil v teh dneh predstavljen v odboru Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energetiko.
Del strategije je tudi diverzifikacija oskrbe z zemeljskim plinom prek neruskih plinovodov ter intenzivnejše izkoriščanje biometana in zelenega vodika. Na seznamu alternativnih dobaviteljev za Rusijo so Združene države Amerike, Norveška, Katar, Azerbajdžan, Alžirija, Egipt, Koreja, Japonska, Nigerija, Turčija in Izrael.
Kaj pa latinskoameriške države, kot sta Čile in Argentina, ki imata ogromen potencial obnovljivih virov? Po navedbah evropskih virov potekajo pogovori z več mednarodnimi partnerji.
V resnici ni nobenega predloga, ki bi se nanašal na Latinsko Ameriko, ampak zeleni vodik je mogoče proizvajati kjer koli na svetu, kjer je na voljo dovolj zmogljivosti obnovljivih virov. Latinska Amerika ima zelo velik potencial obnovljivih virov energije, tako na področju vodnih, vetrnih in sončnih elektrarn.
Pospeševanje zelenega vodika
Evropa mora strateško prenehati biti odvisna od ruskega plina, zato je vodik dodatna alternativa. Čeprav se to ne bo zgodilo srednjeročno, bi lahko ta vir energije v prihodnosti delno nadomestil plin. Ruska vojna proti Ukrajini zvišuje ceno fosilnih goriv, kar bo pospešilo načrte za zamenjavo teh virov energije.
Opozoriti je treba, da je Evropska komisija že pred projektom RePowerEU po svoji strategiji za vodik, predstavljeni julija 2020, izvajala pobudo za razvoj zelenega vodika v Čilu. Zaradi velikega potenciala južne države in njenega nacionalnega načrta za dekarbonizacijo evropska pobuda predvideva naložbe v ta sektor, da bi podprla čilsko gospodarstvo pri procesu dekarbonizacije in ustvarila priložnosti za podjetja v obeh regijah. In tudi za zagotavljanje evropskega povpraševanja po zelenem vodiku.
Vsaka država si mora prizadevati za lastno energetsko neodvisnost. Tudi Argentina in Čile sta se zavezala k podnebni nevtralnosti do leta 2050 in morata razogljičiti nekatere svoje industrijske procese. Ta obnovljivi vodik se lahko izvaža v Evropo, vendar je lahko zelo potreben tudi v Južni Ameriki.
———————————————————————————-
Vir: Deutsche Welle
