Venezuela bo v ponedeljek začela izdajati nove bankovce, s katerih bo v primerjavi s staro valuto izbrisala pet ničel. Nova valuta, suvereni bolivar, bo ob tem vezana na petro, kriptovaluto, podprto z venezuelskimi naftnimi rezervami, poročajo tuji mediji. Analitiki svarijo, da poteza najverjetneje ne bo rešila gospodarske krize v državi.
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je potezo v nagovoru v petek zvečer označil za “veliko spremembo”, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vlada v Caracasu se bori z inflacijo, ki je že zdavnaj pobegnila izpod nadzora in bo letos po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) dosegla milijon odstotkov.
Maduro venezuelske finančne težave pripisuje opozicijskim zarotam in ZDA, ki so državo udarile s sankcijami. V zvezi z novo valuto pa priznava, da se bo vlada “učila sproti”.
Po navedbah Reutersa bo venezuelska vlada nacionalno valuto devalvirala za 96 odstotkov. Maduro je napovedal tudi zvišanje minimalne plače za več kot 3000 odstotkov, dvig obdavčitve podjetij in zvišanje cen plina, ki jih vlada znižuje z velikimi subvencijami.
Strokovnjaki ostajajo skeptični. “Če ohranjaš javnofinančni primanjkljaj in neorganizirane emisije denarja, da ga pokrivaš, se bo kriza le še zaostrila,” je za AFP ocenil ekonomist Jean Paul Leidenz.
Ostra je tudi opozicija. “Svetovni prvaki v ekonomskih katastrofah,” je na spletnem družabnem omrežju Twitter zapisal opozicijski voditelj Henrique Capriles.
Z nafto bogata Venezuela že četrto leto tiči v recesiji. V državi primanjkuje hrane in zdravil, razpadajo javne storitve, kot so transport, dobava elektrike in vode.
Proizvodnja nafte predstavlja 96 odstotkov prihodkov Venezuele, a je trenutno na 30-letnem dnu, pri 1,4 milijona 159-litrskih sodov na dan. Pred 10 leti je bila še na ravni 3,2 milijona sodov. Javnofinančni primanjkljaj dosega skoraj 20 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Še en razlog je, zakaj denominacija ne prinaša veliko upanja – Venezuela je enako potezo v preteklosti že potegnila. Madurov predhodnik Hugo Chavez je z bolivarja leta 2008 zbrisal tri ničle, kar pa takrat ni preprečilo hiperinflacije.
Nova valuta se bo sicer imenovala suvereni bolivar, po čemer se bo razlikovala od dosedanje valute, ki – ironično – nosi ime močni bolivar. Največji bankovci, ki jih bodo začeli izdajati prihodnji teden, bodo vredni 500 bolivarjev, ker je enako današnjim 50 milijonom. Na črnem trgu gre za vrednost okoli osmih dolarjev.
Konec leta 2016 je bil največji venezuelski bankovec vreden 100 bolivarjev. Manj kot leto zatem je vlada izdajala že bankovce za 100.000 bolivarjev, ki so sedaj vredni skoraj nič.
Venezuela po oceni Leidenza skuša posnemati Brazilijo, ki je svojo staro valuto cruzeiro v 90. letih prejšnjega stoletja zamenjala z realom, potem ko je staro uničila hiperinflacija. A v primeru Venezuele poteza najverjetneje ne bo delovala zaradi finančne nediscipline vlade in pomanjkanja financiranja, dodaja ekonomist.
Še dodatno zadeve zapleta dejstvo, da želi Maduro novi bolivar, plače in cene vezati na kriptovaluto petro, ki temelji na državnih naftnih rezervah. Venezuela je kriptovaluto uvedla v želji zaobiti ameriške sankcije, a je v zvezi z njo veliko odprtih vprašanj. Med drugim vlagateljem Caracas ni jasno predstavil, koliko denarja je sploh zbral z izdajo petra, ameriška vlada pa je svojim državljanom prepovedala trgovanje z njim.
Ta teden je Maduro napovedal tudi zmanjšanje subvencij na gorivo. Dva tedna nazaj pa se je vlada odrekla monopolu nad tujimi valutami v želji pritegniti tuje investicije.
Ta poteza sicer spominja na dejanje zadnjega jugoslovanskega premierja Anteja Markovića: slednji je jugoslovanskemu dinarju z začetkom leta 1990 brisal štiri ničle in uvedel menjalno razmerje do nemške marke sedem dinarjev za eno marko. Kar je seveda zdržalo le tri mesece.
