Piše: L. K.
Konec februarja se je prebivalec Kijeva Sergej Fokin moral odločiti: ali se bo med zračnim napadom skril zaklonišče in tvegal, da bo okužil svoje bližnje, ali pa bo ostal doma in tvegal, da ga bo ubila ruska raketa. Fokin je izbral drugo možnost in ostal na hodniku svojega stanovanja blizu nosilne stene, za katero je znano, da je bolj odporna proti eksplozijam kot druge.
Zdravstvene maske in socialno distanciranje sta v Ukrajini postala stvar preteklosti, odkar je Rusija 24. februarja sprožila vsesplošno vojno proti državi. Preventivne ukrepe, priporočene med pandemijo, so Ukrajinci večinoma zanemarili, saj so se zdaj osredotočili na reševanje svojih življenj pred nenehnim obstreljevanjem in drugimi napadi. Vendar virus ni izginil. Do začetka nadaljnje ruske ofenzive je bilo po podatkih ministrstva za zdravje v celoti cepljenih le 38 % Ukrajincev, ob vstopu ruskih enot v Ukrajino pa je bilo prijavljenih več kot 646 000 primerov aktivnega koronavirusa. Le dan pred invazijo, 23. februarja, je bilo v Ukrajini zabeleženih več kot 25.000 novih primerov Covid-19.
Val okužb
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se Ukrajina sooča z enim najhujših valov koronavirusne epidemije od začetka pandemije. Tako kot v številnih drugih državah se je tudi v Ukrajini število primerov povečalo zaradi širjenja različice Omicron. Zadnji vrhunec je bil v začetku februarja. Do sredine februarja je bilo 60 % testov Covid-19, opravljenih v državi, pozitivnih.
Strah pred zapleti
Fokin je za svoj pozitivni izvid izvedel 24. februarja, na prvi dan ruske vsesplošne vojne. Kijev je bil že bombardiran, vendar so laboratoriji še vedno delovali in ponujali testiranje. Fokin svojega družinskega zdravnika ni obvestil, da je zbolel, saj je menil, da mu med vojno ni treba vzeti bolniškega dopusta. Poleg tega “je imel zdravnik že veliko dela”, pravi Fokin. Kljub temu se je Fokin bal, da v primeru, če bi potreboval zdravniško pomoč, le te ne bi mogel dobiti. “Zapletov ni bilo, vendar sem se zelo bal, da bi v takšnih razmerah do njih prišlo,” je dejal. Drugo noč ofenzive je Fokin v Kijevu slišal več eksplozij. Videl je svoje sosede, ki so v vidni paniki tekli v protibombno zaklonišče. Vendar se jim, ne glede na to, kako prestrašen je bil, ni mogel pridružiti. Pravi, da je imel v tistem trenutku trdovraten kašelj in da je bilo tveganje, da bi okužil vse v zaklonišču, preveliko. Fokina je tudi skrbelo, da v zavetišču ne bo mogel spati na tleh, kar bi bil prevelik stres za njegovo že tako oslabljeno telo. “Umreti zaradi bombardiranja je samo možnost,” pravi, medtem ko bi lahko slabo spanje prav tako prispevalo k njegovemu slabšemu zdravju.
Pogoji za širjenje bolezni
Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije pravijo, da vojna ustvarja ugodne pogoje za širjenje nalezljivih bolezni covid-19, saj so zavetišča gosto naseljena, dostop do bolnišnic pa je omejen, saj so poškodbe, povezane z vojno, prednostna naloga. Po besedah ministra za zdravje Viktorja Ljaška je bilo do 6. marca v ruski vojni poškodovanih ali uničenih 34 ukrajinskih bolnišnic. Ministrstvo za zdravje je poročalo tudi o napadih na avtomobile s kisikom za bolnike s Covid-19. Čeprav nekateri laboratoriji in bolnišnice ne delujejo, je ministrstvo za zdravje na 15. dan vojne, 10. marca, zabeležilo 6 700 novih primerov bolezni Covid-19. Istega dne je bilo hospitaliziranih približno 5 700 bolnikov.
Ta trenutek ni največja skrb
Še ena prebivalka Kijeva – Kateryna Ilchenko – se je okužila v bombnem zaklonišču v prvih dneh obsežne invazije. V enem prostoru se je pred obstreljevanjem skrivalo približno 30 ljudi. “Prostor je bil precej velik, vendar ni bilo skoraj nobenega prezračevanja,” je Ilčenko povedala za časopis Kyiv Independent. Potem ko se je okužila, je še naprej hodila v zaklonišče po opozorilih o zračnih napadih, vendar pravi, da je ves čas nosila masko. Kateryna Ilčenko ni storila veliko za zdravljenje virusa, le pila je več vroče tekočine kot običajno. “Če sem iskrena, Covid-19 ni bil moja največja skrb,” pravi. Ker je njena mati obtičala v Irpinu, satelitskem mestu zunaj Kijeva, ki je bilo vroča točka ruske vojne, se Ilčenkova ni mogla osredotočiti na skrb zase, hkrati pa je bila zaskrbljena za svojo mamo, katere celotno življenje je bilo v nevarnosti.
Vpliv vojne na pandemijo
Čeprav se širjenje covida-19 v Ukrajini sredi vojne morda zdi lokalni problem, bi lahko vplivalo na hitrost pandemije daleč prek ukrajinskih meja. Po podatkih agencije Združenih narodov za begunce je Ukrajino zapustilo že več kot 3 milijone beguncev, od katerih jih je večina odšla na Poljsko. Po ocenah agencije se lahko to število poveča na 4 milijone ljudi.
Vir: Kyiv Independent
