Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se danes zniževali, potem ko se je po svetovnih finančnih trgih razlil strah, povezan z dogajanjem okoli Turčije. Turška lira se je po zaostrovanju spora z ZDA namreč spustila zgodovinsko nizko. V primerjavi z dolarjem se je za dober odstotek na najnižjo raven v letu dni spustil tudi evro.
Ameriški predsednik Donald Trump je zjutraj tvitnil, da odnosi s Turčijo niso dobri, zato je odobril podvojitev carin na uvoz aluminija in jekla iz te države. Carine na aluminij bodo odslej 20-odstotne, na jeklo pa 50-odstotne. Trumpov tvit je še pospešil padanje vrednosti turške lire.
Vrednost lire se je nadalje zniževala danes, ko je postalo jasno, da se turška delegacija s pogovorov okrog ameriškega pastorja Andrewa Brunsona vrača praznih rok. Brunsona v Turčiji obtožujejo podpore terorizmu, ZDA pa so zaradi tega proti Turčiji uvedle sankcije.
Doslej so ZDA 1. avgusta uvedle sankcije proti turškima ministroma za pravosodje in notranje zadeve. Turčija je ob tem že del svetovnih držav, ki so deležne Trumpovih 10-odstotnih carin na izvoz aluminija v ZDA in 25-odstotnih carin na izvoz jekla v ZDA. Sedaj je te carine za Turčijo podvojil.
Poteza je, kot kaže, neposredna posledica neuspešnih pogovorov okrog Brunsona. Turčija medtem od ZDA želi izročitev muslimanskega duhovnika Fethulaha Gullena, ki ga Erdogan krivi za neuspešen državni udar leta 2016.
Vrednost turške lire je zjutraj v primerjavi z dolarjem padla za 20 odstotkov, pozneje pa se je padec malce ublažil in za en dolar je bilo mogoče kupiti 6,5 turške lire.
Padec lire, ki se je začel že maja in se sedaj le še pospešuje, bo turško gospodarstvo skoraj gotovo potisnil v recesijo, lahko pa bi sprožil tudi bančno krizo, je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil glavni ekonomist podjetja Capital Economics Andrew Kenningham. Ob tem se postavlja vprašanje, koliko so turškemu bančnemu sistemu izpostavljene evropske banke.
Tečaj evra je v luči težav turškega gospodarstva dosegel najnižjo raven od julija lani. Pozno popoldne so z evrom v Frankfurtu trgovali po tečaju 1,140 dolarja, s čimer se je skupna evropska valuta pocenila za 1,01 odstotka. ECB je opoldne določila referenčni tečaj evra pri 1,1456 dolarja (v četrtek 1,1593 dolarja).
Sicer je bil evro danes prvič vreden več kot sedem turških lir, dolar pa je prvič presegel mejo šestih lir.
Velike padce so zabeležile tudi evropske borze. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je znižal za 1,94 odstotka.
V Frankfurtu je indeks DAX izgubil 1,99 odstotka, v Parizu pa indeks CAC 40 1,59 odstotka. Nižje je končal tudi indeks borze v Londonu FTSE 100, ki je zabeležil 0,97-odstotni padec.
Na Dunaju se je indeks ATX znižal za 1,11 odstotka in v Zürichu indeks SMI za 1,25 odstotka. V Milanu je indeks FTSE MIB zabeležil 2,51-odstotni padec.
Tudi v New Yorku se tečaji vrednostnih papirjev znižujejo. Industrijski indeks Dow Jones je približno štiri ure pred koncem trgovanja na 0,66 odstotka nižji ravni kot v četrtek. Širši indeks S&P 500 je doslej izgubil 0,50 odstotka vrednosti, tehnološki indeks Nasdaq pa beleži 0,40-odstotni padec.
Cene nafte pa so se zvišale. Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena septembra, je bilo treba na borzi v New Yorku popoldne po evropskem času odšteti 67,60 dolarja, kar je 79 centov več kot v četrtek. V Londonu so se oktobrske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej podražile za 69 centov na 72,76 dolarja za sod.
