Piše: G. B.
Kot kaže, se seznamu evropskih politikov, ki nasprotujejo sodelovanju zveze Nato pri obrambi Ukrajine, pridružuje tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović. Seveda pod pretvezo mirovništva. Češ da Nato vstopa neposredno v konflikt z Rusijo, sam pa naj bi se zavzel za diplomatsko rešitev krize v Ukrajini.
Natova misija varnostne pomoči in usposabljanja za Ukrajino (NSATU) je misija, s katero Nato vstopa v vojni konflikt, je sinoči v Tivtu ocenil hrvaški predsednik Zoran Milanović. Ponovil je, da ne bo privolil v sodelovanje pripadnikov hrvaške vojske v tej misiji, ter se zavzel za diplomatsko reševanje konflikta v Ukrajini.
Milanović je prejšnji teden zavrnil soglasje za sodelovanje Hrvaške v misiji NSATU, ker da lahko škoduje nacionalnim interesom Hrvaške. Takrat je poudaril, da je naloga predsednika republike zaščititi Hrvaško pred vojno in sprejeti vse ukrepe, da bi ostala zunaj vojnih spopadov. Na novinarski konferenci po srečanju voditeljev držav članic pobude Brdo-Brioni v črnogorskem Tivtu je misijo NSATU označil za misijo, s katero Nato vstopa v vojni konflikt, saj da je štabno načrtovanje vojnih potreb v realnem času vstop v vojno.
Milanović je tudi prepričan, da bodo hrvaški vojaki, če se Hrvaška pridruži misiji, odšli v Ukrajino. Hrvaška vlada medtem trdi, da tja v okviru misije ne bo odšel niti en vojak, “zagotovo pa ne hrvaški”, temveč da bodo usposabljanja potekala v Nemčiji.
“Vojna je od prvega dne šla v neželeno in katastrofalno smer za Ukrajino. Pol milijona ljudi je bilo pobitih in pohabljenih, in kaj je potrebno zdaj? Da se jih pobije in pohabi še 50.000?” je še izjavil Milanović. Opozoril je, da je država uničena, in dodal, da je konflikt treba rešiti po diplomatski poti. Izpostavil je tudi, da do Moskve čuti samo prezir, a opozoril, da gre za jedrsko silo.
Po hrvaški ustavi vladne odločitve, h katerim mora predsednik republike dati predhodno soglasje, sprejema hrvaški sabor z večino glasov vseh poslancev. Če predsednik republike soglasje odreče, lahko sabor takšne odločitve sprejme le z dvotretjinsko večino.
No, Milanovićeva stališča so precej bizarna, saj se diplomatsko rešitev konflikta išče že vse od februarja, ko so Putinove čete vdrle v Ukrajino. Torej že dve leti in pol. Izkazalo se je, da Moskve diplomacija ne more ustaviti, vsakršno vztrajanje pri takšnem načinu reševanja konflikta pa se je pokazalo kot voda na mlin Putinovim načrtom. Navsezadnje pa podobna izkušnja obstaja že iz časa vojne na tleh nekdanje Jugoslavije – vojna v BiH še danes ne bi bila končana, če ne bi zveza Nato posegla z vojaškim posredovanjem. Do tedaj – v obdobju skoraj štirih let – namreč ni obveljal niti en diplomatski dogovor o prenehanju sovražnosti.
NSATU je posebno Natovo poveljstvo za usklajevanje zahodne pomoči Ukrajini in urjenje njenih vojakov. Voditelji so pobudo ustanovili s ciljem zagotoviti, da bo pomoč Kijevu bolj predvidljiva, vzdržna in usklajena, dogovor o njej pa so članice zveze sprejele na vrhu Nata julija v Washingtonu.
